Na svetu obstaja več kot 400 različnih vrst čilijev. Njihova zgodovina sega preko 6.000 let nazaj, v Evropo pa ga je pripeljal Krištof Kolumb, ki je menil, da gre za različico črnega popra. Inki, Maji in Azteki so čili uporabljali za denarno valuto, v 17. stoletju pa so Japonci čilije dajali v svoje nogavice, da so si greli prste. Ker možgani pekoč občutek ob zaužitju čilija interpretirajo kot bolečino, se pri okušanju sproščajo endorfini dobrega počutja in dopamin.
Posebno ljubezen do čilijev goji tudi inovativni mladi kmet Matic Vizjak, ki je pred kratkim svetovni eliti v Washingtonu postregel edinstveno slovensko čili vino, te dni pa lahko okušamo tudi njegov prvi slovenski Spritz.
31. avgusta bo v Šmarju pri Jelšah na Pravem čili festivalu že petič zapored tradicionalno združil vse ljubitelje čilija. Lani je bilo na brezplačnem dogodku, ki je največji tovrstni v tem delu Evrope, preko 8.000 obiskovalcev. Okronali so čili kraljico, s kuhanjem Hudičevega kotla pa poskrbeli za dobrodelnost. Prav tako bo tudi tokrat, otroci bodo novo znanje zopet lahko nabirali na Akademiji Wilburja Scovilla, ki je oče lestvice, po kateri merimo moč čilija. Čililjubci lahko povedo, da so določeni deli čilija bolj pekoči, kot drugi, drugi ugriz pa je ponavadi bolj pekoč kot prvi. Osnovno pravilo je, da je usta treba hladiti z mlekom, čili pa je priljubljen tudi zato, ker je prava vitaminska bomba, je blagodejen za zdravje, pomaga pa tudi pri izgubi kilogramov.
