Nenadna sprememba svetovnih ladijskih poti je ustvarila nenameren obsežen eksperiment, ki je znanstvenikom omogočil opazovati, kako čistejše ladijsko gorivo vpliva na nastanek oblakov.
Ko so napadi milic ovirali ladijske poti v Rdečem morju, je le malokdo pričakoval, da bodo posledice segle vse do neba nad južnim Atlantikom.
Za Michaela Diamonda, atmosferskega znanstvenika s Florida State University, pa je bila prisilna preusmeritev tovornih ladij nenavadna priložnost za raziskovanje ključnega podnebnega vprašanja - v kolikšni meri čistejša goriva spreminjajo nastanek oblakov?
V raziskavi, objavljeni v Atmospheric Chemistry and Physics, sta Diamond in podiplomska študentka Oddelka za zemeljske, oceanske in atmosferske znanosti FSU, Lilli Boss, poročala, da so nedavna pravila o gorivih, ki so znižala vsebnost žvepla za približno 80 odstotkov, zmanjšala nastanek oblačnih kapljic za približno 67 odstotkov v primerjavi s starejšimi gorivi z visoko vsebnostjo žvepla.
"Nepričakovano preusmerjanje svetovnega ladijskega prometa nam je dalo edinstveno priložnost za kvantificiranje interakcij med aerosoli in oblaki ter za zmanjšanje največjega vira negotovosti v globalnih podnebnih projekcijah," je dejal Diamond.
"Ko je tvoj ‘laboratorij’ atmosfera, ne moreš vsak dan izvajati takšnih poskusov. To je bila neprecenljiva priložnost, da dobimo natančnejšo sliko dogajanja na Zemlji."
IMO 2020 in rezultati regulacije
Januarja 2020 je Mednarodna pomorska organizacija (IMO) zahtevala močno znižanje ravni žvepla v ladijskem gorivu, da bi izboljšali kakovost zraka. Izpuhi ladijskih motorjev sproščajo aerosole, zlasti sulfate, ki vplivajo na nastanek oblakov in njihovo svetlost. Ti drobni delci spodbujajo nastanek številnih majhnih kapljic, ki ustvarjajo svetlejše oblake, ti pa odbijajo več sončne svetlobe. Tako nastane ohlajevalni učinek, ki je zgodovinsko kompenziral približno tretjino segrevanja, ki ga povzročajo toplogredni plini.
Kljub temu pa je vpliv aerosolov težko natančno določiti. Toplogredni plini, kot je ogljikov dioksid (CO₂), v atmosferi vztrajajo stoletja, medtem ko aerosoli ostanejo le nekaj dni ali tednov. Njihova kratka življenjska doba in spremenljivost oblakov povzročata, da so interakcije med aerosoli in oblaki največji vir negotovosti v podnebnih napovedih.
Diamondove prejšnje raziskave so pokazale, da so se po uvedbi IMO 2020 v glavnih ladijskih koridorjih oblaki začeli oblikovati z manjšo in večjo kapljično strukturo.Raziskovalci se sicer še vedno prepirajo o tem, koliko je posledično povečano vpijanje sončne svetlobe v oceanu prispevalo k morskima vročinskima valovoma v Atlantiku v letih 2023 in 2024. Prav tako ni soglasja o tem, koliko se je po uvedbi regulacije zmanjšala oblačnost, čeprav ocene segajo od 10 pa vse do 80 odstotkov.
Zakaj so te ugotovitve pomembne
Razumevanje, kako se oblaki odzivajo na aerosole, ostaja eden največjih izzivov podnebne znanosti.
Nova raziskava pomaga zmanjšati negotovost glede zemeljskega energijskega ravnovesja, kar oblikovalcem politik omogoča bolj premišljene odločitve pri tehtanju okoljskih ukrepov in dolgoročnih podnebnih ciljev. Rezultati tudi poudarjajo kompleksne kompromise, ki spremljajo regulacijo kakovosti zraka. Ukrepi, ki ščitijo zdravje ljudi, lahko hkrati nepričakovano vplivajo na podnebni sistem.
Čeprav aerosoli začasno ohlajajo atmosfero, onesnaževala, ki povzročajo ta učinek, predstavljajo resna zdravstvena tveganja. Delci žvepla so povezani z boleznimi dihal in srca, zato naj bi regulacija IMO že preprečila desettisoče prezgodnjih smrti.
Vir: SciTechDaily
Preberite si tudi: "Prepozno je!" David Suzuki pravi, da smo izgubili boj proti klimatskim spremembam