Največja zanimivost Colmarja v Alzaciji so nepregledni nasadi vinogradov in odlična vinska industrija. Čudovita pokrajina je skoraj popolna za romantiko. Zaljubljenci si tukaj ves čas obljubljajo večno zvestobo.
Colmar je tretja največja občina v Alzaciji v severovzhodni Franciji z blizu 70 tisoč prebivalci. Je sedež prefekture departmaja Zgornji Ren in okrožja Colmar-Ribeauvillé. Mesto leži 64 km jugozahodno od Strasbourga ob reki Lauch in alzaški vinski cesti ter je središče alzaškega vina. Znano je po dobro ohranjenem starem mestnem jedru, številnih arhitekturnih znamenitostih in muzejih, med katerimi je muzej Unterlinden z znanim Isenheimskim oltarjem najpomembnejši. Od leta 1947 Colmar vsako leto gosti največji letni komercialni dogodek in največji festival v Alzaciji, alzaški vinski sejem.
Zgodovina
Colmar je bil ustanovljen v 9. stoletju in se v besedilih meniha Notkerja Balbulusa iz leta 823 omenja kot Columbarium Fiscum. V njem je leta 884 karolinški cesar Karel III. Debeli vodil skupščino. Colmarju je cesar Friderik II. leta 1226 dodelil status svobodnega cesarskega mesta. Leta 1354 se je mesto pridružilo zvezi Décapole. Leta 1575 je sprejelo protestantsko reformacijo. Leta 1632 ga je zasedla švedska vojska, ki je tu ostala dve leti. Leta 1548 je Josel Rosheimski pozval cesarsko sodišče (Reichskammergericht), naj razveljavi prepoved trgovanja judovskim trgovcem.
Pod Francozi
Mesto so leta 1673 zasedli Francozi pod kraljem Ludvikom XIV. in se uradno umaknili leta 1679 s pogodbo iz Nijmegna. Leta 1871 je bil Colmar s preostalo Alzacijo priključen novonastalemu nemškemu cesarstvu kot posledica francosko-pruske vojne in vključen v provinco Alzacija - Lorena. Po prvi svetovni vojni je v skladu z versajsko mirovno pogodbo po letu 1919 pripadel Franciji. Leta 1940 je bil vključen v nacistično Nemčijo, nato pa leta 1945 po bitki, imenovani colmarski žep (Poche de Colmar), vrnjen Franciji. Colmar so od leta 1947 do 1995 upravljale konservativne stranke. V tem času je imel tri župane.
Znamenitosti
Colmar v glavnem v francoski revoluciji in vojnah v letih 1870– 1871, 1914– 1918 in 1939– 1945 ni bil uničen, zato je območje starega mesta enovito, zelo znano in priljubljeno med turisti. Območje, ki ga prečkajo kanali reke Lauch (včasih mesarska, strojarska in ribiška četrt), se zdaj imenuje male Benetke (la petite Venise). Posvetne in verske arhitekturne znamenitosti Colmarja kažejo osem stoletij germanske in francoske arhitekture in prilagajanje slogovnemu jeziku z lokalnimi običaji in gradbenim materialom (rožnat in rumen vogeški peščenjak ter les). Mesto ima bogato knjižnico, veliko fontan in spomenikov.
Cerkve
Cerkev svetega Martina (1234– 1365) je največja cerkev v Colmarju in ena največjih v departmaju Zgornji Ren. Ima zgodnje vitraže, več gotskih in renesančnih skulptur ter oltar, velike baročne orgle. Kor je obdan z ambulatorijem z vrsto gotskih kapelic, kar je posebna značilnost alzaških cerkva. Dominikanska cerkev (1289– 1364) zdaj ni dejavna. V njej so mojstrovina slika Martina Schongauerja Marija v rožni uti, obarvana steklena okna iz 14. stoletja in baročne korne klopi. Cerkev svetega Mateja iz 13. stoletja ima gotska in renesančna obarvana steklena okna in stenske poslikave ter lesen in poslikan strop.
Muzeji
Muzej Unterlinden je eden največjih muzejev v Alzaciji. V njem so Isemheimski oltar, velika zbirka srednjeveških, renesančnih in baročnih gornjerenskih slik in kipov, arheološki artefakti, razstava dizajna in mednarodne sodobne umetnosti. Bartholdijev muzej prikazuje življenje in delo Frédérica Augusta Bartholdija. Del muzeja je namenjen dediščini lokalne judovske skupnosti. Naravoslovni in etnografski muzej (Musée d'histoire naturelle et d'ethnographie) je bil ustanovljen leta 1859, muzej igrač (Musée du jouet) pa leta 1993. Mestni tehnološki muzej (Musée des usines municipales) v nekdanji tovarni je posvečen zgodovini vsakdanje tehnologije.
