Vsak med nami ima pravico. Osebno pravico. Da živi in dela v zdravem okolju. In tega mu nihče ne more vzeti. Zakaj nas potemtakem toliko živi in dela v leglu nezdravih medosebnih odnosov in komunikacije?
Kaj pomeni ta pravica?
Pomeni, da živiš z ljudmi, s katerimi soustvarjaš zdrave odnose. Sem spada razumevanje, spoštovanje, skrb, povezovanje, delo za skupno dobro ter empatija. Empatija je prijateljstvo, prijaznost, zavezništvo, sposobnost, da se znamo vživeti v drugega, razumeti njegovo pozicijo in stališča, mnenja, čustva. Gre za soustvarjanje globokih in kakovostnih odnosov. Ki osrečujejo.
Ste vedeli, da je osnovna človekova potreba potreba po bližini? Nihče, ki je sam, ni zadovoljen, tudi ne zdrav. Ljudje smo ustvarjeni za povezovanje, za bližino, za to, da se dobro razumemo z drugimi. Vse, kar je obratno od tega, nas onesrečuje. Zaradi slabih odnosov ali nezdravih odnosov ljudje zbolevamo. Mi potrebujemo drug drugega. Torej, zakaj je potemtakem človek človeku volk? Čeprav, volkove imam rada, obožujem jih.
Zdravo okolje na delovnem mestu je ravno tako naša osebna pravica. Povezovanje. Zdravi odnosi. Upoštevanje mnenj sodelavcev in spoštovanje. Zavezništvo. Ranljivost. O, da, tudi ranljivost. Empatija – saj mi ni potrebno ponavljati, kaj pomeni, ne? Razumevanje. Prijaznost. Gre za soustvarjanje kakovostnih odnosov, tudi poglobljenih.
Če tega ni, tako doma ali na delovnem mestu, daj vse od sebe, preden odideš. Potem malce počakaj. Če se ne zgodi nič, odkorakaj v novo areno, kajti zdravja ne odtehta noben denar. Kot komunikologinja in večletna svetovalka za komuniciranje, razsikovalka odnosov in promotorka dobrega počutja trdim:
1. Če delaš ali živiš v okolju, kjer ne moreš izraziti svojega mnenja, to okolje ni zdravo.
2. Če delaš v okolju, kjer nadrejeni nikoli ne vpraša po povratnih informacijah ter samo izdaja ukaze, to ni zdrav način komuniciranja. Če vi ne dobite povratnih informacij o svojem delu od svojega nadrejenega, se upravičeno počutite slabo. In to ni zdrava komunikacija nadrejenih. Na ta način ni rasti. Zgodi pa se, da zaposleni postane nezainteresiran, neustvarjalen, zmanjka mu moči in volje. Sploh ne razumem, kako sodobni šefi tega ne dojamejo. Stvari so res preproste.
3. Če delate ali živite v okolju, kjer sta sramotenje in ustrahovanje del kulture, to ni zdravo okolje. V podjetju in doma je treba najti drugačen način komunicranja, sramotenje in ustrahovanje pa je treba povsem izkoreniniti. Ker dušita voljo, strast, inovativnost, ustvarjalnost. Ustvarjata pa veliko bolezni.
4. Kdo je dober šef? Dober Vodja in ne šef je lahko samo nekdo, ki je sposoben priznati svojo lastno ranljivost. Svojim zaposlenim da vedeti, da išče boljše ideje od svojih, da potrebuje pomoč svojih sodelavcev. Pri takšnemu vodji so mogoči rast, ustvarjalnost in inovativnost.
5. Če doma ali v delovnem okolju ni sočutja, dobrih in zdravih odnosov ne more biti. Ravno tako ni možna rast, niti inovativnost, ustvarjalnost pa je takoj zadušena.
6. Podjetja, v katerih šefi ne upoštevajo tega, kdo je delavec, kaj ga motivira, kakšne talente ima, kaj ga veseli, za kaj ima voljo in na katerem področju je lahko najbolj ustvarjalen, ne bodo mogla biti učinkovita, kaj šele inovativna in rastoča. Nič razporejanja ljudi na delovna mesta, temveč prilagajanje delovnih mest ljudem. Kajti zaposleni so največje bogastvo podjetja.
7. Podjetja, v katerih ni odkrite in pristne komunikacije, ne morejo vzpostaviti dobrih timov sodelavcev. Zatorej niso sposobna dosegati skupnih ciljev.
8. Če ste ob polni mizi lačni, potem to ni vaša miza.
Za to tematiko sem se odločila, ko sem se pogovarjala s številnimi ljudmi, ki jih odnosi v službi dobesedno ubijajo. Ki jih komunkacija v podjetjih onemogoča tako močno, da morajo ostati doma. Nekateri so mi tudi pisali. To, da so v slovenskih podjetjih slabe razmere za ustvarjalnost in rast, da vladajo nezdravi odnosi in da so slovenska podjetja nezdrava, sem odkrila tudi v prispevkih iz leta 2014, ki sem jih naredila za eno od slovenskih televizij. In v pogovoru s strokovnjaki z Inštituta za medicino dela.
Recite ne nezdravemu okolju.
Vaša osebna pravica je, da živite in delate v okolju, ki je zdravo.
Damjano Bakarič, svetovalko, voditeljico skupin za samopomoč in avtorico knjige Na tesnobi, lahko kontaktirate na Damjana.bakaric@gmail.com
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču