Potem ko je leta 2016 izšla njena Na tesnobi, ki je praktično čez noč postala prodajna uspešnica, pred kratkim pa so jo še četrtič ponatisnili, je na police knjigarn prišla nova knjiga Damjane Bakarič z nadvse pomenljivim naslovom: Na boljše.
Na pisanje knjige, ki je tokrat poudarjeno osebno izpovedna, so jo napeljala številna pisma in vprašanja bralcev njenega prvenca, s katerim je o epidemiji tesnobnosti ozaveščala prek resničnih izpovedi mnogih, ki so z njo delili svoje zgodbe.
- »Na predstavitvah knjige in drugih predavanjih so me različni ljudje spraševali podobne reči. Pripovedovali so mi, da ne želijo več živeti kot doslej, ker da ne živijo svojega, temveč tuje življenje, ki jih vsak dan potiska na rob vzdržnega. Govorili so, da jim takšno življenje povzroča glabovol in druge bolezni, slabo splošno počutje, stres, izgorelost, tesnobna stanja in depresijo. Niso več želeli temine in žalosti, ki je – kljub občasni radosti – nekatere spremljala že vse življenje.«
Na pobudo vseh teh ljudi je novinarka, blogerka, kolumnistka in avtorica knjig Damjana Bakarič ustanovila še podporno skupino, v kateri so se ljudje lahko srečevali, pogovarjali in družno čistili svoje duše.
Nekateri so tako kot Damjana sčasoma uspeli narediti korak naprej, korak bližje k avtentičnemu sebi, korak na boljše, spet drugi so ostali tam, kjer so bili. Še naprej vkalupljeni. Ujeti. Ker so medtem prenehali verjeti v svoje sanje. In čeprav se navzven zdi, kot da se z njimi ne dogaja nič posebnega, pa znotraj njih divjajo hude bitke.
- »Čustvene stiske. Notranji konflikti, in to vsak dan. Prepričanja in vzorci, ki niso njihovi, so prevzeli njihovo bit in um ter delajo po svoje. Telesa silijo, da se uklonijo. In ker telesa tega nočejo, začnejo opozarjati. Toda življenje teče dalje, mi pripovedujejo. Vsako leto gre hitreje. Na koncu že tako brzi, da se tem ljudem zazdi, da ni več vredno. Zaživeti. Po svoje. Da ni vredno živeti svojega življenja.«
Stanje, ki nam je bolj kot ne vsem dobro znano. In stanje, v katerem je bila nekoč tudi avtorica knjige.
Dokler se v trenutkih največje stiske ni odločila.
Da je vredno.
Ker je življenje velik dar.
- »Hvaležni smo lahko, da ga imamo, in naša osnovna odgovornost je, da si naredimo čim lepšega, boljšega, kakovostnejšega, magičnega, živega. Ko živimo, moramo biti živi!« je prepričana avtorica. »Tudi meni se je nekoč zdelo, da več ne živim, in zares je bilo tako. Vse dokler sem dopuščala, da mi način življenja zapoveduje nekdo drug.«
Damjana Bakarič, ki se je z mukotrpnim delom na sebi pridružila peščici tistih, ki niso več 'mrtvi še za časa življenja', je za vse tiste, ki bi se ji bili pripravljeni pridružiti, napisala še eno knjigo. Knjigo o tem, kako se odtrgati od množice, spoznati svoj pravi jaz, se srečati s seboj in poiskati lastno pot. Da bo na koncu uspelo le tistim, ki bodo vztrajali tudi takrat, ko bo postalo hudičevo težko, nam najverjetneje ni potrebno posebej poudarjati, kot tudi to, da se tovrstno notranje potovanje k sebi v resnici nikoli zares ne konča.
- »Da ne bo pomote, še se zgodi, da padem. Občasno mi je tako težko, da bi kar odnehala. In potem pokličem sile pomoči, izhode v sili, če si ne znam pomagati sama. Ljudi, za katere vem, da me podpirajo. Po dobrem pogovoru z nekom, ki verjame v to, kar delam, se vedno počutim veliko bolje. In spet vstanem in grem naprej polna nove energije.«
Damjana Bakarič danes ve, da ne bo nikoli našla dokončnih odgovorov na vsa svoja vprašanja, saj se skupaj z osebno rastjo vedno znova pojavljajo nova. Ampak takšno je pač življenje. Je neprestano gibanje. In njega edina stalnica so v resnici spremembe.
»Življenje, v katerem se lahko razvijamo in rastemo, zahteva pogum, zahteva neustrašnost, zahteva odločitev za pot, na kateri bomo morda sami,« še piše avtorica in nadaljuje, da ta pot zahteva veliko odrekanja, predvsem na račun naše cone udobja, in nas prisili opustiti navade, ki so nas doslej pomirjale in nam nudile lažno varnost.
»Ne pravim, da so slabi vsi vzorci, v katerih delujemo, in vsa prepričanja, s katerimi se zavarujemo. Toda če ugotovimo, da nas način razmišljanja in delovanja, ki izvirajo iz našega otroštva ali mladosti, zavirajo in nam škodijo, potem, žal, preprosto niso naši in jih je treba spremeniti. Vzorci so dobri le, če delujejo v skladu s povezanostjo uma, duše in srca. Potem je tudi življenje uglašeno,« je v knjigi Na boljše še jasna Damjana Bakarič.
- »Svetlobo zares ceniš, šele ko izkusiš temo. Iz težav se lahko povzdignemo v neprimerno bolj kakovostno življenje. In seveda, vsak pekel se enkrat konča, samo potrpežljiv je treba biti.«
Priporočamo v branje!
Damjana Bakarič: Na boljše!
Damjana Bakarič je novinarka, blogerka, predavateljica, svetovalka pri izgorelosti in tesnobi ter avtorica knjižne uspešnice Na tesnobi. Njena nova knjiga Na boljše se podrobneje posveča tehnikam prevetritve misli, prepričanj in vzorcev delovanja, ki so jo ovirale pri tem, da bi vajeti svojega življenja ponovno dobila v svoje roke. Če naj bi se počutila bolje, se je namreč morala zbezati in cone udobja in zgraditi na novo. Odločila se je za svojo pot, ki je marsikdaj težja, vendar pa na njej gradi svoje sanje, in ne sanje drugih. Danes si dovoli tako ranljivost kot biti to, kar v resnici je. Le tako lahko živi pristno življenje in ostaja udeležena v pristnih odnosih.
In o vsem tem govori njena nova knjiga.
- »O tem, da se osebnostna rast nikoli ne konča. Da prihajajo novi in novi izzivi, mi pa se odločamo, kako se jih bomo lotili. Naš notranji svet precej vpliva na zunanjega. In človek, ki ve, kdo je, se sprejema in je enakopraven drugim, je na pravi poti. Ni lahko, vendar se da. Moč je v nas.«
Novo na Metroplay: Juš Milčinski o vodenju Malih sivih celic in kakšen mora biti avtor humorističnih vsebin