Dan v življenju člana španske inkvizicije

7. 3. 2015
Deli
Dan v življenju člana španske inkvizicije (foto: profimedia, shutterstock)
profimedia, shutterstock

Špansko inkvizicijo so ustanovili leta 1478 z namenom zagotavljanja pravoverne katoliške vere (muslimanom in judom so ukazali spreobrnitev ali pa izgon iz dežele), razvpita pa je postala zaradi uveljavljanja represije, zasliševanja in metod mučenja, namenjenih vsem tistim, ki so kakorkoli kršili katoliška pravila 'spodobnega' življenja. Čeprav so bili znani inkvizitorji preračunljivi veljaki s svojimi koristoljubnimi motivi, so bili njihovi podrejeni uslužbenci, ki so delovali v imenu inkvizicije, povsem vsakdanji ljudje, ki so resnično verjeli v pravilnost svojega početja.

Poglejmo, kakšen je bil njihov vsakdanjik.

ZAČETEK DNEVA

Tipičen dan uslužbenca v vrstah španske inkvizicije se je začel okrog sedme ure zjutraj.

V 16. stoletju je večina članov inkvizicije izhajala iz podeželskega srednjega razreda ali pa višjega razreda bogatašev, sčasoma pa je v ospredje prišlo plemstvo. Do 18. stoletja je večina novincev v vrste inkvizitorjev prihajala iz vrst plemičev.

ZBIRANJE POROČIL

Inkvizitorji so večino pomembnih informacij o osumljencih dobili od svojih ovaduhov. Španija je bila v tistem času redko poseljena in podeželska, zato so morali inkvizitorji imeti dobro organizirano mrežo vohunov, ki so zanje opazovali običajne ljudi in jim prisluškovali. Ko so prispeli na podeželska območja, so od ovaduhov zahtevali poročila o tistih, ki so bili osumljeni krivoverstva. Navadno so bili ovaduhi za to nagrajeni.

PRAVNO DELO

Inkvizitorji so bili usposobljeni univerzitetni pravniki in kot taki so morali svoje delo opravljati neoporečno. Biti uradnik v vrstah španske inkvizicije je imelo svoje prednosti, tako finančne kot družbene, obenem pa si kot predstavnik inkvizicije imel moč in vpliv. Po drugi strani so morali trpeti neodobravajoče poglede in včasih povsem odkrite žaljivke navadnih ljudi, tudi svojih sosedov, zato so morali biti ves čas na preži.

OVADBA

Potem ko so ovadili skupino ali določenega posameznika, ki naj bi tako ali drugače prekršil katoliška pravila in bil zato krivoverec, so imeli osumljenci 30 do 40 dni časa, da pripravijo svojo obrambo. Inkvizitorji so medtem pripravili obtožnico proti domnevnemu krivovercu. Obtoženemu so dodelili odvetnika, zanimivo pa je, da ga uradno niso smeli zaslišati brez navzočnosti dveh duhovnikov.

PRIVEDBA OSUMLJENCEV NA ZASLIŠANJE

Vsi tisti, ki so bili osumljeni krivoverstva, so torej dobili svojega odvetnika, čeprav ti niso smeli vedeti za identiteto obtoženega. Tisti, ki so jih krivoverstva obtožili inkvizitorski uslužbenci, so bili krivi, vse dokler niso dokazali, da so nedolžni. To je seveda pomenilo, da so imeli zelo malo možnosti, da bi bili spoznani za nedolžne. Če ni šlo drugače, so jih v priznanje prisilili z mučenjem.

UPRIZORITEV SOJENJA

Inkvizitorji so potovali po deželi in uprizarjali sodne procese, ki sta jih vodila po dva inkvizitorja, tajnik in drugi člani. Proces se je začel po katoliški maši z razglasom milosti, obtoženega pa so potem povabili, naj prizna svoje grehe. Inkvizitorji so bili izurjeni zasliševalci, zato so s svojimi vprašanji in spreminjanjem pomena njihovih odgovorov znali zmesti obtožene in jih prelisičiti v priznanje krivde.

ZASLIŠANJE IN MUČENJE

Če obtoženi niso hoteli priznati krivde, so inkvizitorji uporabili različne metode mučenja. Med drugim so obtožence pustili stradati, jih mučili na natezalnici tako, da so jim nategovali ude, ali pa so jim roke zvezali z vrvjo in jih potem obesili pod strop. Pohabljanja s pomočjo klešč ali vijaka za stiskanje palcev so bila prepovedana, čeprav je leta 1256 papež Aleksander IV. odredil, da lahko inkvizitorji drug za drugega jamčijo, da jih niso uporabili. S tem je papež namerno ustvaril učinkovito zakonsko luknjo, ki so jo inkvizitorji rade volje izkoristili.

POROČANJE VELIKEMU INKVIZITORJU

Hierarhija španske inkvizicije je bila izredno rigidna, podobno kot je bila rigidna Katoliška cerkev. Njeni uslužbenci so s sodnih procesov in sodišč po vsej deželi poročali enemu izmed petih imenovanih članov visokega sveta, ti pa so morali svoje izsledke poročati velikemu inkvizitorju, ki ga je na položaj postavil sam španski kralj.

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju