V več kot 30-letni karieri profesorice na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje so gotovo eden izmed njenih največjih dosežkov več kot uspešni mednarodni projekti.
Predanost in srčno delo sta obrodila sadove in se potrdila tudi s številnimi priznanji na državni ravni, med katerimi sta nagrada Republike Slovenije za življenjsko delo na področju šolstva v letu 2018 in tri jabolka kakovosti za projekte mobilnosti. Njeno delo je prispevalo tudi k pridobitvi listine kakovosti Erasmus+ za mobilnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, kar je šolo popeljalo med najbolj prepoznavne v Evropi.
Ste pionirka mednarodnih projektov (lani ste praznovali tudi 15-letnico evropskih projektov), se še spominjate prvih korakov in začetkov?
Ko sem leta 2002 napisala prvo prijavnico za projekt mobilnosti, si niti v sanjah nisem predstavljala, na kakšno pot sem se podala, še manj pa, kaj vse mi bo prinesla. Pa s tem nikakor ne mislim na nagrade, čeprav sem ponosna nanje. V mislih imam čudovite ljudi doma in v tujini, ki sem jih srečevala, spoznavala in z nekaterimi od njih sklenila trajna prijateljstva. V mislih imam nešteto lepih trenutkov, ki sem jih kot spremljevalka dijakov na mobilnost doživela skupaj z njimi. Rada se spomnim prvih uspehov, ki so pokazali, da grem v pravo smer; pa navdušenja, ko je raslo zanimanje in je vsako leto več dijakov in učiteljev želelo izkoristiti to enkratno priložnost. Danes je to že tradicija.
V projektih sodelujejo mladi, dijaki, kako jih spodbujate k sodelovanju? So željni spoznavanja, mednarodnega sodelovanja in udeležbe v programih?
V prvih letih so se za opravljanje delovne prakse v tujini odločali le najbolj samozavestni in pogumni dijaki, ki so skupaj z mano utirali pot naše šole v Evropo. Pozneje so prav ti udeleženci s svojimi predstavitvami pridobljenih znanj in pozitivnih izkušenj najbolj motivirali svoje vrstnike za prijavo na projekt. Danes je mednarodna mobilnost sestavni del življenja na šoli in ena od najbolj priljubljenih aktivnosti med dijaki. Tudi število udeležencev z leti narašča, lani smo jih poslali v tujino že več kot 100. Navdušenje je z njih prešlo tudi na učitelje, saj se je do danes že več kot polovica zaposlenih na šoli usposabljala v tujini.
Kateri najpomembnejši projekti vse so stekli pod vašim okriljem in s katerimi državami sodelujete?
Na področju mednarodnih projektov so seveda že od začetka na prvem mestu projekti mobilnosti dijakov in osebja, pri katerih smo že presegli število 15. Po prvih uspešnih letih pa sem sprejela še izzive na področju drugih projektov: Comenius, Mladina ter Leonardo da Vinci, kjer je šlo v glavnem za prenos inovacij na področju poučevanja in učenja tujih jezikov s poudarkom na jeziku stroke. Rezultate teh projektov v obliki novih gradiv, novih pristopov ter računalniško podprtih metod poučevanja in učenja danes uporabljamo pri pouku in drugih aktivnostih na šoli.
Če gledam vse projekte skupaj, smo sodelovali že z večino evropskih držav. Izkušnje s projektnim delom sem uporabila tudi kot vodja dveh nacionalnih projektov: PHARE 2000 in Skupaj izobražujmo za prihodnost okviru projekta Posodabljanje in razvoj programov poklicnega in strokovnega izobraževanja v letih 2006 in 2008, v katerem je bila naša šola nosilka projekta v imenu konzorcija srednjih šol za gostinstvo in turizem. Projekt sta sofinancirala Ministrstvo za šolstvo in šport in Evropski socialni sklad.
Dobili ste tudi listino kakovosti Erasmus+ za mobilnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, ki pomeni veliko priznanje. Lahko poveste več o tem?
Res je, listina na eni strani pomeni priznanje za kakovostne projekte mobilnosti, hkrati pa tudi zavezuje nosilca listine, da ohranja oziroma dviguje kakovost projektov skladno z nacionalnim in evropskim razvojem in trendi na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja. Hkrati mora uresničevati cilje petletne strategije internacionalizacije šole, ki je bila sestavni del prijavnice za pridobitev listine. Seveda je ena od prednosti tudi lažje pridobivanje kakovostnih partnerjev v tujini, saj tovrstno listino podeljujejo najboljšim izvajalcem projektov v vseh evropskih državah in pomeni kakovost po enotnih evropskih merilih.
Zakaj se vam zdi mobilnost med mladimi danes tako pomembna?
Odpira obzorja in možnosti, ki se jih večina dijakov ob vpisu na tovrstno šolo ne zaveda. Ob spoznanju, da so sposobni živeti v tujini in uspešno opravljati naloge na svojem strokovnem področju, dijaki pridobijo veliko samozavesti, izboljšajo komunikacijske spretnosti v tujih jezikih, ki so potrebne za sporazumevanje na delovnem mestu in v vsakdanjih življenjskih okoliščinah ter navežejo dragocene osebne stike s sodelavci in mentorji. Marsikateri od njih se pozneje kot študent vrne na večmesečno prakso k istemu delodajalcu v tujini. Mednarodna mobilnost vsakega od udeležencev obogati z vrednotami, ki so vodilo Evropske unije: spoštovanje drugih evropskih kultur, večjezičnost in vseživljenjsko učenje. Ne nazadnje pa pomenijo dokazila iz mobilnosti v obliki certifikatov, Europassa in priporočil tujih delodajalcev tudi prednost na domačem in tujem trgu dela.
Menim, da je učiteljski poklic poslanstvo, delo, ki ga je treba opravljati predano, srčno ...
Popolnoma se strinjam, kajti tudi mladi znajo prepoznati učiteljevo predanost delu, njegov trud, da bi jih motiviral za učenje in jim ga z uporabo sodobnih in dijaku prijaznih učnih metod olajšal. Mislim, da je za dobro opravljanje tega poklica najprej treba imeti rad mlade – to je tista pozitivna osnova, ki omogoča vzpostavljanje dobrih stikov med dijaki in učiteljem. Pomembna sta seveda vzajemno spoštovanje in komunikacija. Učitelj poleg poučevanja tudi vzgaja, zato mora znati prisluhniti dijakom in jim pokazati ustrezne, mirne načine reševanja problemov ali konfliktov. Včasih je pri poučevanju treba stopiti iz okvirjev in se prilagoditi stopnji (pred)znanja ter sposobnostim dijaka ali skupine dijakov.
Ali sistem in organizacija dela učiteljem ponujata dovolj prostora, da lahko svoje delo opravljajo kot poslanstvo, ki ga opisujeva zgoraj?
Mislim, da. Vsekakor pa je odvisno od posameznika, v kolikšni meri je pripravljen izkoristiti vse možnosti, ki jih ponuja sistem, saj je pri tem včasih treba vložiti kar nekaj dodatnega časa in dela. Treba je poskusiti, ker so potem doseženi (boljši) rezultati gonilna sila za nadaljevanje. g
Besedilo: Mojca Koprivnikar // Fotografije: osebni arhiv , arhiv SŠGT Celje