Davo Karničar: Spust z gore vseh gora

Davo Karničar: Spust z gore vseh gora (foto: Jurij Gorjanc) Jurij Gorjanc
Vir: Jana
23. 7. 2016

Jezerjan se pripravlja na novo smučarsko avanturo. Potem ko je leta 2000 kot prvi človek v celoti opravil spust s smučmi z Mount Everesta, najvišje gore sveta, in leta 2006 zaključil še s spusti z najvišjih vrhov vseh celin, si je za prihodnje leto poleti zadal smučanje s K2, druge najvišje gore sveta

Ne pravijo ji zaman tudi gora smrti – poleg številnih alpinistov se z nje nista vrnila tudi dva smučarja.

Pred kratkim ste se vrnili iz Peruja? Kaj ste delali tam?

Obiskal sem ga v sklopu priprav na K2. V domačih hribih lahko izpeljem veliko večino stvari, potrebujem pa tudi pripravo na ledenikih, ki jih pri nas ni. Brez tega bi se v visokih gorah počutil nebogljenega. Za sproščenost v težkih situacijah potrebujem danes veliko več situacijskega treninga kot pred 15, 20 leti. V Peruju, kjer imajo dokaj strme ledenike, je bilo letos sorazmerno malo snega in zato še več ledeniških razpok, več sumljivih snežnih mostičkov, več možnosti za podiranje serakov ... Skratka, prave okoliščine za situacijski trening.

Ko ste bili leta 2009 v Himalaji, se je smrtno ponesrečil vaš prijatelj Franc Oderlap. Je bil to glavni razlog, da boste načrt smučanja z zahtevnega pakistanskega osemtisočaka K2 poskušali uresničiti šele naslednje leto?

Ko se je Franc poslovil, me je že ob misli, da bi poskusil nadaljevati projekt smučanja s K2, postalo tako strah, da mi je bilo jasno, da tam nimam kaj početi. Zaradi njega sem se skoraj dokončno odločil, da se ekstremnega smučanja ne grem več. Po več letih pa se mi je začelo zdeti prav, da to izpeljem tudi zaradi njega. Si to, kar si, in samega sebe na dolgi rok ne moreš zatajiti.

Že sam vzpon na K2 je zahteven alpinistični dosežek, smučanje pa še toliko bolj. Prihodnje leto boste stari 55 let. Vas vaša leta ne skrbijo?

Moja leta še najmanj skrbijo mene. Seveda sem drugačen kot včasih, potrebujem več časa za regeneracijo med treningi, več težkih tur na snegu, da se počutim sproščenega in samozavestnega, več samostojnih tur ... A ker se tega zavedam, lahko te slabosti premostim. Večja težava je, da moraš pri pridobivanju sponzorskega denarja za tako odpravo javno nastopiti, na primer pri oglaševanju nekega produkta. Pa ti rečejo: "Reference imaš super, ampak pri tvojih letih ..." Vlada pač stereotip, da pri določenih letih nisi več sposoben vrhunskih rezultatov. Če bi sam čutil, da jih nisem zmožen, se projekta gotovo ne bi lotil.

Vas družina pri vaših načrtih podpira?

Karkoli v življenju počneš, si veliko bolj sproščen in učinkovit, če neseš s seboj, naj povem romantično, toplino domačega ognjišča. V hribih, kjer lahko hitro pride do velikega izpostavljanja, gre tudi za vprašanje varnosti – če te bremenijo domače težave, to za varnost ni dobro. Moja partnerica in posredno tudi otroci (Davo je pred nekaj dnevi dobil sina Martina op.p) me sprejemajo in razumejo. Če K2 ne bi bil na neki način naš 'družinski projekt', se ga sploh ne bi šel.

Besedilo: Marjan Žiberna
Foto: Jurij Gorjanc

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri