V študiji so raziskovalci analizirali MRI-posnetke 1164 zdravih oseb, starih približno 55 let, s štirih lokacij.
Strokovnjaki so prišli do zanimive ugotovitve o tem, kateri tip telesa je najmanj nagnjen k staranju možganov, povezanemu z demenco. Znanstveniki že dolgo opozarjajo, da debelost povečuje tveganje za številne resne zdravstvene težave, vključno z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo in rakom, študije pa kažejo, da lahko poveča tudi tveganje za demenco.
Ameriški raziskovalci pa so odkrili, da lahko specifičen telesni profil – večja mišična masa v kombinaciji z nižjim razmerjem med visceralno maščobo in mišicami – pomaga zaščititi možgane pred boleznimi, kot je Alzheimerjeva bolezen. »Bolj zdrava telesa z več mišične mase in manj skrite maščobe v trebuhu imajo več možnosti za bolj zdrave, mlajše možgane. Boljše zdravje možganov pa posledično zmanjšuje tveganje za prihodnje možganske bolezni, kot je Alzheimerjeva,« pravi dr. Cyrus Raji, izredni profesor radiologije in nevrologije na medicinski fakulteti Washington University ter glavni avtor študije.
Za razliko od maščobe, ki jo lahko vidimo okoli bokov, stegen in trebuha, se visceralna maščoba nahaja pod trebušno steno in obdaja notranje organe, kar pomeni, da imajo lahko tudi ljudje, ki so videti vitki, še vedno škodljive količine te maščobe. Mišična masa je lahko pokazatelj za različne ukrepe, s katerimi zmanjšujemo krhkost in izboljšujemo zdravje možganov.
»Znano je, da kronološka starost povzroča izgubo mišične mase in povečanje skrite trebušne maščobe, ta študija pa kaže, da so ti zdravstveni kazalniki povezani s samim staranjem možganov,« je dodal dr. Raji. Doslej so ugotovitve Radiološkega društva ZDA višje razmerje med visceralno maščobo in mišicami povezovale s starejšim “videzem” možganov, vendar raziskave še potekajo.
V študiji so raziskovalci analizirali MRI-posnetke 1164 zdravih oseb, starih približno 55 let, s štirih lokacij. Združili so MRI celega telesa s T1-uteženimi sekvencami, pri katerih je maščoba videti svetla, voda pa temna, kar omogoča optimalno slikanje mišic, maščobe in možganskega tkiva. Zanimivo je, da so raziskovalci ugotovili: višje razmerje med skrito trebušno maščobo in mišicami je bilo povezano s starejšo starostjo možganov, medtem ko podkožna maščoba takšne povezave ni pokazala.
Kot je pojasnil dr. Raji: »Udeleženci z več mišicami so imeli možgane, ki so delovali mlajši, medtem ko so imeli tisti z več skrite trebušne maščobe glede na mišice možgane, ki so delovali starejši. Maščoba tik pod kožo ni bila povezana s staranjem možganov. Skratka: več mišic in nižje razmerje med visceralno maščobo in mišicami sta povezana z mlajšimi možgani.«
Raziskovalci so poudarili, da to delo kaže, kako močno sta zdravje telesa in zdravje možganov povezana, ter da sta gradnja mišic in zmanjšanje skrite maščobe dosegljiva cilja s spremembo življenjskega sloga – študija pa se nadaljuje. Ker znana zdravila za hujšanje, kot sta Ozempic in Mounjaro, vplivajo tako na mišično maso kot na maščobo, dr. Raji upa, da bodo njihova odkritja pomagala pri oblikovanju prihodnjih terapij za hujšanje, ki bodo bolj ciljno usmerjene na skrito (visceralno) maščobo.
»Izguba maščobe, zlasti visceralne, ob ohranjanju mišičnega volumna bi imela najboljši učinek na staranje možganov in zdravje možganov, glede na vpoglede iz našega dela. Zato lahko naša študija pomaga pri prihodnjih terapijah: s spodbujanjem raziskav, ki z MRI kvantificirajo telo, mišice in starost možganov, kar lahko pomaga določiti optimalne odmerke zdravil GLP-1 za najboljše rezultate pri zdravju telesa in možganov,« je povedal.
To sledi lanskemu pomembnemu preboju v raziskavah, ki je nakazal, da bi bilo skoraj polovico primerov Alzheimerjeve bolezni – najpogostejše oblike demence – mogoče preprečiti z odpravo 14 dejavnikov življenjskega sloga že od otroštva. Strokovnjaki so sicer odkrili tudi dva nova dejavnika tveganja: visok holesterol in izguba vida naj bi skupaj prispevala k skoraj enemu od desetih primerov demence po svetu.
Čeprav je povsem normalno imeti določeno količino visceralne maščobe, se je pokazalo, da njena prekomerna količina spodbuja holesterol, kar posledično poveča tveganje za demenco. Holesterol je maščobna, vosku podobna spojina, ki se nahaja v vsaki celici telesa in pomaga ohranjati zdravje kosti in mišic, vendar lahko prevelika količina lipoproteina nizke gostote (LDL) oziroma »slabega holesterola« vodi do kopičenja maščobnih oblog, ki mašijo arterije. To lahko poveča tveganje za možgansko kap in povzroči kopičenje strupenih beljakovin, kot je amiloid, v možganih.
Večje nakopičitve amiloidnih in tau beljakovin lahko tvorijo plake in vozle, kar velja za vzrok simptomov Alzheimerjeve bolezni. Alzheimerjeva bolezen po svetu vse bolj narašča. Podatki revije Frontiers kažejo, da so se od leta 1990 do 2019 nove diagnoze Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence po svetu povečale za približno 148 %, skupno število primerov pa za približno 161 %.
Preberite še: Sveče: Ko boste to prebrali, jih ne boste več želeli imeti doma