V nasprotnem primeru lahko darovanje gotovine postane kaznivo dejanje.
Podarjanje denarja se morda zdi preprosto, a z vidika nemškega prava je treba biti pozoren na vrsto pomembnih podrobnosti. V nasprotnem primeru lahko darovanje gotovine postane kaznivo dejanje.
Predstavljajmo si, da vam stari starši podarijo 50.000 evrov v gotovini. Denar odnesete v banko in ga položite na svoj račun. Upoštevate pravila zakona o preprečevanju pranja denarja (GwG) in pojasnite, da gre za darilo od starih staršev. Ker so nemške banke dolžne pri vseh vlogah nad 10.000 evrov zahtevati dokazilo o izvoru sredstev, bančniku predložite ročno napisano darilno pogodbo. Na prvi pogled je videti vse v redu – vendar ni.
Vsakdo lahko namreč trdi, da mu je bil denar podarjen. Zato bo banka želela vedeti, od kod so vaši stari starši dobili tako visoko gotovinsko vsoto in ali ta morda izvira iz sumljivih virov. Da bi se izognili sumu pranja denarja, obstajajo načini, kako to jasno dokazati.
Kaj je darilo?
Po 516. členu nemškega civilnega zakonika (BGB) je darilo prenos premoženja z ene osebe na drugo – brez kakršnekoli protistoritve, torej brez plačila ali obveznosti, in ob obojestranskem soglasju.
Od katerega zneska se plača davek?
Starši lahko otrokom ali posvojenim otrokom podarijo do 400.000 € brez davka.
Zakonci imajo celo 500.000 € davčne oprostitve. Stari starši lahko vnukom podarijo do 200.000 € brez davka. Med ostalimi odraslimi osebami (bratje, sestre, nekdanji partnerji itd.) znaša meja le 20.000 €. Pomembno: ti zneski veljajo za obdobje desetih let. Po tem obdobju je mogoče znova podariti enak znesek brez davčnih obveznosti. Enako velja tudi za nepremičnine, umetnine, vrednostne papirje in drugo premoženje.
Kolikšen je davek na darilo?
Če darilo presega davčno oprostitev, se davek plača le na presežni del. Višina davčne stopnje je odvisna od sorodstvene povezanosti in višine darila.
Ali je treba darilo prijaviti davčni upravi?
Da, tudi če je znesek pod mejo davčne oprostitve, je darilo treba prijaviti v treh mesecih pristojni davčni upravi, skladno s 30. členom Zakona o davku na dediščine in darila (ErbStG). Če je bila darilna pogodba že overjena pri sodišču ali notarju, prijava davčni upravi ni potrebna.
Kaj se zgodi, če darilo ni prijavljeno?
Če skupna darila v desetih letih presežejo davčno oproščeno mejo, predhodna neprijava darila pomeni utajo davka. Zato je zelo pomembno, da se darila prijavijo davčni upravi, tudi če ni obveznosti za plačilo davka. Prednost prijave ali overjene darilne pogodbe je tudi ta, da ti dokumenti služijo kot dokazilo o izvoru gotovine pri vlogah nad 10.000 evrov v banki.
Kaj pa manjši zneski?
Za običajna priložnostna darila – kot so darila za rojstni dan, poroko, božič, zaključek šolanja ali rojstvo otroka – prijava ni obvezna. Kaj se šteje za »običajno«, pa je odvisno od premoženjskega stanja darovalca in prejemnika. Davčni organi to presojajo od primera do primera.
- Preberite si tudi: Ganljiva zgodba: Mačka 7 let ni hotela zapustiti lastnikovega groba