Depresija - eden največjih izzivov sodobnega sveta

2. 8. 2019 | Vir: STA
Deli
Depresija - eden največjih izzivov sodobnega sveta (foto: STA/Tamino Petelinšek)
STA/Tamino Petelinšek

Pogostost depresije je realen javnozdravstveni problem, soočanje z njo pa eden največjih zdravstvenih izzivov sodobnega sveta, ugotavlja dekan medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Igor Švab. Z depresijo se v Sloveniji sooča približno ena od devetih oseb. Problem pa je, da z njo ne znamo živeti, kar kaže visoka samomorilnost, opozarja Švab.

Na medicinski fakulteti v Ljubljani so pred nekaj dnevi predstavili odkritje slovenskih znanstvenikov glede novega mehanizma delovanja zdravila ketamin. Nadejajo si, da bo to pospešilo pot do uporabe tega zdravila kot antidepresiva tudi v Evropi. Kot je ob robu novinarske konference v izjavi povedal dekan fakultete Švab, novi pristopi pri zdravljenju obetajo, da bi lahko bolniku predpisali zdravilo, ki bo delovalo takoj. To odpravlja tvegano obdobje čakanja na učinek, zdravilo lahko namreč v nekaj dneh zamenjajo.

Švab je sicer pojasnil, da se je z razvojem zdravil v nekaj zadnjih desetletjih uspešnost zdravljenja depresije precej izboljšala. Pred tem so bila zdravila manj učinkovita, zato je bila tudi stigmatizacija eden od velikih problemov depresije. Ljudje so se je zelo sramovali, niso je priznavali, zelo malo so o tem govorili, zato je bilo zdravljenja po besedah Švaba bistveno manj. Napredki v znanosti pa omogočajo razvoj novih zdravil in še večji napredek. "Problem depresije pa bo ostal in njena pogostost je zelo realen javnozdravstveni problem," je opozoril.

Očitno se nekaj takega dogaja, da so dejavniki povzročanja depresije prišli bolj na površje

Nefarmakološki pristopi zdravljenja depresije so izjemno učinkoviti zlasti pri blažjih oblikah ter pri preprečevanju bolezni, pomagajo na primer zdrav življenjski slog, telesna aktivnost, družabnost in podpora bližnjih. Socialna opora je tudi po raziskavah zelo pomemben dejavnik pri preprečevanju depresije. "Ljudje se moramo srečevati osebno, in ne neosebno," je ob tem opozoril Švab.

Zelo učinkoviti so tudi psihoterapevtski pristopi in nenazadnje antidepresivi. Zdravnik, ki poskuša bolniku pomagati, ponavadi ne zdravi le s tem, da mu predpiše recept za zdravila, pač pa pomaga tudi z nasveti, ob čemer je Švab poudaril, da je zdravljenje z antidepresivi izjemno učinkovito. "Če imate hudo ali srednje hudo obliko depresije, je zelo malo verjetno, da jo boste z nefarmakološkimi metodami zdravljenja odpravili," je povedal.

Dejavnikov tveganja za razvoj depresije je po njegovih navedbah veliko, zanesljivo sta med njimi starost in socialno okolje: "Zelo je pomembno, v kakšni družbi živiš; ali te podpira, ali je negativno nastrojena, ali si bombardiran vedno le z negativnimi novicami, ali tudi kaj dobrega slišiš." Med dejavniki je izpostavil še ukvarjanje s športom, morebitno uživanje alkohola in telesno zdravje.

Po navedbah Inštituta za razvoj človeških virov so med dejavniki tveganja za nastanek depresije med drugim travmatične izkušnje ali depresivnost v otroštvu, močni stresni dogodki, izguba partnerstva, hude in kronične bolezni, nekatere osebnostne značilnosti, denimo nizko samospoštovanje, zloraba drog in alkohola, revščina, bližnji sorodniki z depresijo.

"Očitno se v družbi nekaj takega dogaja, da so dejavniki, ki povzročajo depresijo, prišli bolj na površje. Slovenci smo na to še posebej občutljivi. Problem je, da ob tej razširjenosti depresije z njo ne znamo živeti," pa je ugotavljal Švab in opozoril na visok odstotek samomorilnosti. V drugih državah je namreč razširjenost depresije podobna, samomorilnosti pa je manj kot pri nas.

V zdravstvenih domovih brezplačne podporne delavnice pri spoprijemanju z depresijo

Pogostost depresije je pri ženskah približno dva do trikrat višja kot pri moških. O depresiji pišejo tudi na spletni strani Nacionalnega inštituta za nacionalno zdravje (NIJZ), kjer med drugim navajajo literaturo, ki je ob prepoznavanju te bolezni lahko v pomoč, ter povezavo na vire pomoči v stiski.

Depresija izrazito zmanjšuje kakovost življenja, pri posamezniku poslabšuje obstoječe kronične bolezni, povečuje verjetnost za pojav novih, obenem pa predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje. Zato je zelo pomembno, da jo prepoznamo in poiščemo strokovno pomoč, saj je njeno zdravljenje ob zgodnji prepoznavi zelo učinkovito, poudarjajo na NIJZ. Ob tem pojasnjujejo, da pomembno podporno zdravljenje predstavljajo tudi delavnice Podpora pri spoprijemanju z depresijo, ki so posameznikom brezplačno na voljo v zdravstvenih domovih.

Za STA pripravila: Tadeja Vrtovec

Novo na Metroplay: "Nujno se je bilo potrebno raziti, da sva se potem znova srečali." | Miša Molk in Ula Furlan