Digitalna tehnologija - je vaš otrok zasvojen z njo?

Digitalna tehnologija - je vaš otrok zasvojen z njo? (foto: Shutterstock) Shutterstock
Vir: Jana
19. 2. 2018

Prekomerno sedenje pred televizijskimi zasloni povzroča kronične nenalezljive bolezni, saj je gledanje televizije razlog, da nismo telesno dejavni,da smo prekomerno težki in predebeli.

O tem že 15 let ozavešča Društvo za zdravje srca in ožilja, a kot smo slišali na nedavnem posvetu o zasvojenosti z digitalno tehnologijo, se stanje ne izboljšuje. Imamo vse več prekomerno težkih otrok, celo sladkornih bolnikov. Računalniki, mobilni telefoni, tablice in druge elektronske ter digitalne naprave nam resda lajšajo življenje, brez njih si težko zamislimo vsakdan, a prav je, da se zavedamo posledic, če jih prekomerno uporabljamo. Pretirana uporaba namreč lahko vodi v zasvojenost.

Kdaj je otrok zasvojen?

80 odstotkov Slovencev dnevno uporablja internet. Do spleta dostopamo prek računalnika, tablice ali pametnega telefona. Med temi 80 odstotki so tudi otroci, saj ima že večina desetletnikov pametni telefon, s tem pa ves čas dostop do spleta. Prekomerna raba in zasvojenost s svetovnim spletom rasteta prav na račun pametnih telefonov. In kdaj je otrok zasvojen? Splošna zasvojenost s spletom pomeni vsega po malem, večinoma pa so to zasvojenost s serijami, YouTubom, družbenimi omrežji, kot so Facebook, Snapchat in Instagram, spletnimi in mobilnimi igrami in podobno, za kar mladi porabijo od 5 do 6 ur dnevno in več.

Čas za računalnik mora biti omejen

Kar 60 odstotkov otrok prosti čas preživlja v virtualnem svetu. Začne se že zelo zgodaj, saj so otroci že od prvega leta življenja obkroženi z elektronskimi igračkami intenzivnih barv in zvokov. Če se otrok več ur na dan igra s takšnimi igračkami in ga potem peljemo v naravo, bo zunaj nezadovoljen. V naravi namreč ni močnih barv, ni intenzivnih zvokov, ki jih je vajen od doma. Njegovi možgani so vajeni drugega, zato mu je v naravi dolgčas, počuti se izgubljen. Tak otrok starše po navadi prisili, da se čim prej vrne v 'varno' okolje, ki mu jo nudijo elektronske igrače, pozneje pa televizijski in računalniški zasloni. Starši morajo zato omejiti čas, ki ga otrok preživi pred televizijo ali računalnikom, poudarja Miha Kramli, vodja ambulante za bolezni odvisnosti v Novi Gorici, ki se srečuje tudi s primeri zasvojenih mladostnikov, ki se svojih staršev lotijo celo fizično, ko jim poskušajo omejiti uporabo računalnika ali pametnega telefona.

Razlogi za odvisnost

Eden od razlogov za zasvojenost je samopodoba današnjih otrok. Če je ta nizka, si jo poskušajo dvigniti na različne načine. Denimo z objavo svoje fotografije na družbenem omrežju, da potem spremljajo, kako raste število všečkov. Tako dobijo potrditev. Otrok lahko postane odvisen tudi v primerih, ko se zaradi nenehnih prepirov med očetom in mamo začne zapirati v sobo in igrati igrice. Če je v igricah uspešen, tam dobi potrditev, ki bi jo moral dobiti od svojih staršev. To je šolski primer, kako mladi s pomočjo spleta rešujejo čustvene stiske, ki nastanejo zaradi odnosov v družini. Splet je privlačen, ker je lahko dostopen, poceni in ker učinkuje takoj, na občutek ugodja ni treba dolgo čakati, prav tako se zanj ni treba posebej truditi. Splet ponuja tudi vznemirjenje, ko denimo mladostnik čaka na nov 'lajk' ali nov komentar. Poleg tega pa mladi verjamejo še, da morajo biti ves čas 'online', ves čas priklopljeni, da ne smejo ničesar zamuditi. Če kaj zamudijo, niso 'in', bojijo se, da med vrstniki ne bodo sprejeti. Biti sprejet pa je ena od ključnih potreb, zlasti v odraščajočih letih.

Kje je meja?

Brez računalnika danes ne gre, boste rekli. In prav imate. A pomembno je, da imamo distanco do tehnologij, opozarja Kramli. Delo prek računalnika po nekem času sproži občutek naveličanosti in utrujenosti, zato računalnik takrat ugasnemo. Ko pa se s pomočjo tehnologije zabavamo in sproščamo, denimo z igricami, ali ko 'visimo' na družbenih omrežjih – takrat naši možgani ne zaznajo utrujenosti in naveličanosti, ampak ravno nasprotno, še bolj intenzivno jih uporabljamo. Pomembno je torej, da ločimo med tehnologijo, ki jo potrebujemo za delo, in tehnologijo za zabavo ter sprostitev.

Spremembe v možganih

Če preveč 'surfamo' po spletu, to vpliva na naše vedenje in povzroča spremembo v možganih, pravi prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki in predstojnik Katedre za nevrologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti. »Vsaka interakcija z digitalnimi mediji nam spreminja možgane, kar je dobro, saj dokazuje, da so naši možgani živ organizem. Zasloni vplivajo na spomin, vendar ga ne kvarijo, temveč rekonstruirajo. Delo za ekrani, ko želimo in opravljamo več stvari hkrati, vpliva tudi na našo pozornost, ki je deljena. To ne pomeni, da smo sposobni večopravilnosti hkrati. Pomeni le, da možgani ves čas preklapljajo od enega dela k drugemu v zelo kratkem času, zaradi česar prejeta informacija nima časa, da bi se zasidrala v naših možganih. Posledično podatkovno preobremenjeni ljudje pri svojem delu veliko stvari pozabijo. Od spletnih vsebin pa lahko postanemo odvisni. Nekdo, ki je zasvojen, ima fizično spremenjene možgane, metabolizem in delovanje možganov pa sta pri internetni odvisnosti, ki sodi med nekemične, zelo podobna drugim, tudi kemičnim, zasvojenostim. Otrokovi možgani se ves čas spreminjajo, najbolj v prvih 20 letih. Temu pravimo nevroplastičnost. To pomeni, da če otrok nekaj poudarjeno dela ali ponavlja, se bo krepil tisti del možganov, ki je povezan s to dejavnostjo, zaznavo ali odločitvami, in posledično povzročil precejšnje strukturne spremembe v možganih.«

Kje so rešitve?

Na to, ali bo otrok ali mladostnik postal odvisen od spleta, najbolj vpliva družina. V družini morajo veljati jasna pravila in red pri uporabi tehnologij. Če otrok pravil ne spoštuje, ga je treba kaznovati, pravijo strokovnjaki. Mobiteli in računalniki ne spadajo v otroško sobo, kjer otrok ali mladostnik spi, saj se bo težko uprl njihovi uporabi. Starši mlajših otrok naj preverijo, za kaj bodo otroci računalnik sploh potrebovali, kaj bodo počeli in koliko časa bo trajalo. Vmes naj preverijo, kaj počnejo na računalniku.

Starši naj bodo zgled

Pomembno je tudi postaviti zgled. Če v družini velja, da se za jedilno mizo ob jedi telefoni ne uporabljajo, potem ga ne sme uporabljati nihče, tudi starši ne. Družina naj bo čim bolj ustvarjalna, aktivna. Starši naj otrokom berejo, saj je bralna kultura izjemno pomembna in pozitivno vpliva na razvoj možganov. Pogovarjati se je treba o vsem, kar je na spletu, o tem, kakšna so sporočila spletnih vsebin. Ključno pa je zaupanje, da si starši in otroci iskreno in odkrito povedo vse.

Besedilo: Maja Sodja // Fotografije: Shutterstock

Priporočamo