Dilema: cepiti ali ne cepiti otroka? Soočamo mnenja!

Dilema: cepiti ali ne cepiti otroka? Soočamo mnenja! (foto: Shutterstock) Shutterstock
Vir: Jana
6. 7. 2016

V Sloveniji že nekaj let teče javna in vroča polemika o tem, ali naj bo cepljenje otrok proti različnim nalezljivim boleznim obvezno ali ne.

Cepljenje je postopek, s katerim v telo vnesemo oslabljene ali uničene bakterije, viruse ali njihova cepiva. Proces razširjanja in uporabe cepiv imenujemo cepljenje. V Sloveniji se je začelo cepljenje leta 1800 proti črnim kozam. Leta 1937 so začeli cepiti proti davici, v letu 1948 so uvedli cepljenje proti tuberkulozi, leta 1951 pa še proti tetanusu, 1959 proti oslovskemu kašlju, 1957 pa proti otroški ohromelosti. Obvezno cepljenje je bilo predpisano leta 1968 proti ošpicam z enim odmerkom cepiva, deklice pa so začeli cepiti proti rdečkam leta 1972. 1978 so začeli cepiti proti mumpsu, 1979 so proti ošpicam začeli cepiti z dvema odmerkoma cepiva. Cepljenje proti rdečkam je od leta 1900 obvezno za dečke in deklice. Pred vstopom v šolo otroke cepijo proti hepatitisu B (od leta 1998), leta 2000 pa je bilo uzakonjeno tudi obvezno cepljenje proti okužbam s hemofilusom influence tipa B. Od leta 2009 je na voljo tudi neobvezno cepljenje proti HPV za deklice v 6. razredu osnovne šole.Obvezno cepljenje predpiše zdravstvena oblast za določeno skupino prebivalstva in se lahko opusti, če je oseba preobčutljiva za sestavine cepiva, pa tudi, če se je po predhodnem odmerku istega cepiva pojavil resen neželeni učinek ali če oseba trpi za boleznijo ali zdravstvenim stanjem, ki je s cepljenjem nezdružljivo.

ZA

  • Sonja Ukmar, dr. med., spec. druž. med.

V Sloveniji imamo obvezna in neobvezna cepljenja. Zaradi cepljenj številnih nalezljivih bolezni, ki so lahko pustile trajne posledice ali povzročile smrt, ne poznamo več. Cilj cepljenja je zaščita pred boleznijo oz. njenimi posledicami. Vsako cepljenje mora biti dokazano varno in koristno. Med obvezna cepljenja spadajo: Di-Te-Per, ošpice, mumps, poliomielitis, rdečke, TBC, hepatitis B (vstop v šolo). Med neobvezna pa influenca, KME, pneumokok, HPV ter cepljenja proti različnim tropskim boleznim.

ZA

  • Tjaša

»Sem mati dveh otrok in vesela sem, da mi je v Sloveniji omogočeno brezplačno cepljenje proti določenim nalezljivim boleznim. Prepričana sem, da nas večina s tem pridobi imunost za obolenja, ki bi lahko zmanjšala kakovost našega življenja ali celo povzročila smrt. Pred cepljenjem otrok sem prebrala argumente za in proti. Odločitev za je pretehtala, ker sem ocenila, da stranski učinki ob cepljenju zajemajo večinoma le prehodno sistemsko simptomatiko, ki odtehta nevarnost ob infektu, hkrati pa solidarno pomagamo pri zaščiti vseh tistih, ki zaradi zdravstvenih indikacij tega niso deležni.«

PROTI

  • Tanja

»Delam v zdravstvu in verjela sem v cepljenje, dokler ni poškodovalo mojega otroka. Po prvem cepljenju je sin nehal čebljati. Čebljal je že mesec dni pred tem, ponovno pa začel pri devetih. Krčevito je jokal in nehal je brcati z eno nogico – z obema je spet začel brcati šele pri 6 mesecih. Po drugem odmerku mu je zatekla cela nogica in močno pordečela, pojavila se mu je zatrdlina v velikosti češnje, ki je še danes otipljiva. Spet je kričeče jokal, tretji dan po cepljenju je bilo blato zeleno s črnimi nitkami; zvijal se je od krčev v trebuščku; deveti dan po cepljenju je imel epileptični napad; ki se je ponavljal še tri dni. Tresenja se mu še vedno ponavljajo pri starosti leto in pol; od zelenega blata je zaprt, kaka le še s pomočjo odvajal.«

PROTI

  • Primož Verbič, predsednik Društva za svobodno odločanje SVOD

»Cepljenje bi moralo biti stvar svobodne odločitve zaradi vsaj dveh razlogov: zaradi zelo vprašljive varnosti in učinkovitosti ter zaradi možnosti vsakogar, da se cepi, če verjame v učinkovitost in varnost cepiva. Edina res prava zaščita pred nalezljivimi boleznimi je zdrav in močan imunski sistem, ki je posledica zdravega življenjskega okolja in načina življenja. Sicer pa o obveznosti cepljenja ne bi smela odločati medicinska stroka, saj to ni v njeni pristojnosti.«

Besedilo: Petra Arula

Priporočamo