Smo na pragu prazničnih dni, misel na okraševanje drevesc v naših domovih pa ni več tako oddaljena. Kako kupiti pravo praznično drevesce? Ga lahko najamemo?
Zimzelena drevesa so kot simbol večnega življenja okraševali že stari Egipčani in Kitajci. Za področje Evrope pa lahko beremo, da so na severu te celine pred približno pol tisočletja v času božiča že krasili smrečice z naravnim okrasjem. Navadno so ljudje božično jelko in jaslice postavili 24. decembra, podrli pa 5. januarja. Danes pa se drevesa, vsaj v mestnih in nakupovalnih središčih, postavljajo že konec novembra oziroma na začetku decembra.
Nakup naravnega drevesca
Umetna drevesca lahko kupimo v vseh večjih nakupovalnih centrih – izbira je precejšnja. Prav tako tam prodajajo tudi naravna drevesca, najdete jih še v drevesnicah, najpogosteje pa se po besedah Marije Kolšek z oddelka za gojenje in varstvo gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije prodajajo na tržnicah. »Gozdna drevesca, kot so smreka, jelka in bori, pridelana v Sloveniji, morajo biti označena z nalepkami oziroma plombami v skladu z določili Zakona o gozdovih. Zavod za gozdove Slovenije bo letos za označitev gozdnih drevesc, namenjenih za okras in praznovanje, lastnikom gozdov in nasadov decembra izdajal nalepko vijoličaste barve z letnico 2017. Drevesca morajo biti z nalepko označena med prevozom in prodajo,« razloži Kolškova. Brez nalepke pa so na trgu lahko okrasna drevesca iz uvoza, okrasna drevesca v lončkih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so na primer omorike, srebrne smreke, kavkaške jelke in podobno, našteje Marija Kolšek.
Naravno vs. umetno
Dandanes je ob nakupovanju vedno treba pomisliti tudi na okolje, zato smo Ekologe brez meja povprašali, kaj je bolje – naravna ali umetna smrečica? »Odvisno. Če dobite umetno smrečico od nekoga drugega ali pa v centru za ponovno uporabo, potem jo vsekakor uporabljajte. V nasprotnem primeru predlagamo naravno. Najboljše pa je, če ste malo kreativni in smrečico izdelate kar sami, recimo iz odpadnih materialov ali pa iz suhih vej drugih dreves. Lahko pa tudi v gozdu ali na svojem dvorišču okrasite smreko, ki raste. Pri tem seveda uporabljajte okraske iz naravnih materialov in jih po koncu praznikov odstranite. Tako so delali tudi v preteklosti, krasili so smreke, ki rastejo v gozdu,« povedo Ekologi brez meja. »S tem ne posegamo v naravo in njene vire ter na drugi strani ne ustvarjamo odpadkov, pa naj gre za biološko razgradljive ali plastiko. Če pa se že odločamo med tema dvema, je bolje, da izberemo naravno, ki je seveda ustrezno označena in torej posekana na trajnosten način,« svetujejo Ekologi brez meja. Naravna drevesca od nas zahtevajo tudi nekaj dodatnega dela. »S posekanim okrasnim drevescem je priporočljivo ravnati tako kot z odrezanim cvetjem,« svetuje Marije Kolšek, iz Oddelka za gojenje in varstvo gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije. Čim prej po poseku ga je treba postaviti v posodo z vodo. »Priporočljivo je, da ga postavimo stran od vira toplote. Dalj časa bo ostalo sveže v hladnejših prostorih,« razloži. Čeprav je bolj priporočljiv nakup naravne smrečice, pa poraba domačih okrasnih drevesc kljub temu še vedno upada. »Lastnikom gozdov in nasadov okrasnih drevesc smo v letu 2016 izdali približno 27.500 nalepk. Še pred petimi leti smo letno izdali več kot 36 tisoč nalepk,« pove Marija Kolšek.
Alternativa tudi najem
Poleg zgoraj omenjenih alternativ je do okolja prijazna možnost tudi 'najem' drevesa, ki ga omogoča Zeleno drevo. Če pa drevesa ne želite kupiti, ga lahko najamete. Da, tudi to je mogoče. Najamete lahko različno visoka drevesa, od 80 do 300 centimetrov, cena pa je odvisna od velikosti – od približno 40 do približno 140 evrov. Več informacij dobite na www.zeleno-drevo.si.
Kaj pa mah?
Slovenci navadno ob postavljanju božičnih drevesc radi poskrbimo tudi za mah – nekateri se ponj radi odpravite tudi v gozd. A pozor! Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo za postavitev jaslic. »Mah sicer lahko pridobivajo v gozdu tudi nelastniki gozdov, vendar v omejenih količinah. S površine, ki jo prerašča mah, lahko odvzamejo največ petino vsega mahu,« povedo.
Kam z odpadom?
Ekologi brez meja nam razložijo, da je umetno smrečico treba odpeljati v zbirni center ali pa izkoristiti možnost kosovnega odvoza, še bolje pa je, če jo podarite centru za ponovno uporabo. Torej rumen zabojnik za embalažo ni pravo mesto za umetno smrečico, kot številni zmotno mislijo. Kaj pa naravna smrečica? »Naravno drevo lahko odpeljete nazaj v gozd ali pa odložite v zabojnik za biološke odpadke. Pri tem bodite pozorni, da odstranite z drevesa vse okraske. Smrečico pa lahko uporabite tudi za kurjavo ali pa jo dodate visoki gredi, kjer čez leta razpade in jo lahko uporabite kot gnojilo.<
Besedilo: Ksenija Sedej // Fotografije: Shutterstock
