Na konferenci za starše v SiTi Teatru v BTC-ju – otroci so imeli medtem brezplačno varstvo in animacijo v Minicityju – so trije strokovnjaki poskušali odgovoriti na nekaj, tudi provokativnih, vprašanj, povezanih z vzgojo. Zakaj otrok ne potrebuje idealnih staršev? Kaj je sočutno starševstvo in zakaj moramo dobro poznati samega sebe, da bomo lahko lažje vzgajali otroka? Kako spodbuditi otrokove možgane, da se bodo razvijali v pravo smer?

Bodite pristni starši!

Z nami je bil Izidor Gašperlin, partnerski in družinski terapevt in predavatelj z bogatimi izkušnjami. Izdal je uspešnico Čutim, torej sem!, v kateri na izviren in iskriv način prek čustev povezuje osebno rast, duhovnost in psihologijo. Letos pa bo izdal knjigo o mitih in resnicah o partnerskih odnosih. Osrednja tema njegovih predavanj je ozaveščanje o izjemnem pomenu čustev za odnose. Ni negativnih in pozitivnih čustev, so samo prijetna in neprijetna, je dejal predavatelj. Problematično vedenje otroka ni brez razloga, zagotovo je zadaj neka otrokova potreba. Dobro je, da starši ugotovijo, kaj je narobe. Če je otrok jezen, ni s tem nič narobe. »Če vpije, meče stvari, mu povemo, da razumemo, da je jezen, ni pa v redu, kar počne. Do otroka moraš biti spoštljiv, ga ne kaznuješ, le izkusiti mora posledice svojega dejanja,« je razložil Izidor Gašperlin. Odločen oče je lahko jezen (ne nasilen), a otrok pri tem ne sme podvomiti, da ga ima rad! Predavatelj je večkrat poudaril, da ni vsaka napaka starša usodna za otrokov razvoj, dovolj je, da se otroku opravičimo, ni treba, da smo polni krivde, odpustiti moramo tudi sebi. In še: otrok potrebuje odgovorne in pristne starše.

Sočutno starševstvo

Naslednja predavateljica je bila Janja Urbančič, mama dveh šoloobveznih otrok, predavateljica, vodja starševskih skupin ter mentorica za osebno rast ter sočutno in avtentično vzgojo. Vodi Sočutno akademijo, v kateri več kot 700 staršev s pomočjo 25 strokovnjakov osebnostno raste in se medsebojno podpira. Janja je poudarila, da sočutno starševstvo ni razvajanje otroka, tudi ne to, da otroka postavite na prvo mesto in pozabite nase. Pač pa morajo starši poleg ljubezni in varnosti otroku dati vedeti, da so slišani, videni. Cilj sočutnega starševstva je vzgojiti otroke v samostojne, odgovorne, spoštljive in moralno etične odrasle ljudi.

Možgani se razvijajo vse življenje

Tretja predavateljica je bila Kristina Miljančič Špacapan, profesorica defektologije in senzorno integracijske pedagoginje ter specialistka MNRI CORE. Z novodobnimi nevrološkimi pristopi že desetletje izvaja terapije za otroke in odrasle. Njena tema so bili nedozoreni možgani in to, kje se skriva njihov potencial. Dojenček ima 21 refleksov, in če se ti dobro razvijajo skozi otrokovo gibanje (otroci morajo skozi vse faze od plazenja, kobacanja ...), so temelj za poznejši otrokov razvoj možganov (razvoj naših osmih čutil). Refleksi se oblikujejo do 18. meseca starosti, in če se je med nosečnostjo ali v prvih mesecih otrokovega življenja zgodila kakršnakoli travma, telo naredi kompenzacijo, in tu se skrivajo potenciali, saj refleksi niso dozoreni. Možgani so plastični, se pravi, da živčne celice nastajajo vse življenje, in tu nastopi Kristina s svojo terapijo, s katero integrira reflekse.

Okrogla miza

Po predavanjih je sledila okrogla miza, na kateri so nastopile že omenjena predavateljica Kristina, mag. Nastja Mulej, licencirana trenerka za de Bonov program poučevanja razmišljanja v šolah, ter Tina Deu, novinarka in urednica, zadnja leta pa znana iz blogov in vlogov Tina in fantje. Pogovor se je vrtel okrog vzgoje, šole, partnerstva, začinjen z duhovitimi izjavami Nastje in Tine, ki sta povedali, kako praktično rešujeta vzgojne težave doma, Kristina pa nam je predstavila, kako deluje kot terapevtka in s kakšnimi težavami pridejo k njej starši z otroki (nedonošenčki, težave z dojenjem, spanjem, motnje v motoriki, težave s koncentracijo, pisanjem, otroci s posebnimi potrebami) ter odrasli (po kapi, izgorelosti, travmah). g

Besedilo: Lidija Petek Malus // Fotografije: Goran Antley, Shutterstock

Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del