Marijana Podhraški | 13. 7. 2022, 20:00
Dirigent, motor predstave, Simon Krečič: "Mnogokrat se počutim kot pilot velikega letala"
Z umetniškim direktorjem Opere SNG Maribor smo se tik pred veliko ljubljansko uprizoritvijo ene najuspešnejših oper vseh časov pogovarjali o tem, kdo pravzaprav je, ali ima rad tišino in kako je povezan s svetovno znanim duetom 2Cellos.
Simon Krečič je pianist in dirigent mlajše generacije. Občinstvo ga pozna tako po klasičnih kot modernih glasbenih uprizoritvah. O postavitvi znamenite Carmen, francoskega skladatelja Georgesa Bizeta, je pred marčevsko premiero v Mariboru dejal, da gre za veliko produkcijo, ki bi lahko zadovoljila vse naše čute. Ta bo 21. junija v sklopu Festivala Ljubljana zaigrala in zaplesala prav pod njegovo taktirko!
Tako kot v štajerski prestolnici je tudi v Ljubljani pričakovati zelo bogato scenografijo, izjemne kostume ter izvrstne interprete.
Zdi se, kot da ste po kovidnem obdobju, ko ni bilo predstav, zdaj stalno na odru: Mariborska noč, nedavni Soboški dnevi, zdaj Festival Ljubljana ... Kaj imate še v načrtu v tej sezoni, kakšna bo vaša jesen?
Že ob kovidu smo poskušali biti čim bolj aktivni, kar smo tudi pokazali s tem, da smo Carmino Burano izvedli prvi dan po delnem odprtju gledališča. Od “normalizacije” dalje pa ves čas zelo intenzivno delamo, letos celo kar globoko v poletje. Med poletjem me poleg dveh predstav na Festivalu Ljubljana (Carmina Burana in Carmen) čaka še koncert na Reki, simfonični koncert v Italiji na poletnem festivalu v bližini Rima. In pa članstvo v komisiji na tekmovanju za dirigente v Liegeu v Belgiji.
"Skratka, pestro poletje, jeseni pa zopet na polno v novo sezono. Upam, da nam bo situacija dopustila izvesti vse ambiciozne načrte."
View this post on Instagram
Ena najbolj priljubljenih oper Carmen bo zazvenela pod vašim vodstvom. Zakaj mislite, da je ravno ta opera še danes, po skoraj 150 letih, odkar je nastala, tako priljubljena?
Carmen je zbirka opernih hitov. Poleg krasne glasbe pa je tu še zelo privlačna zgodba, polna čustev. Od ljubezni, zaljubljenosti, prijateljstva, strasti do ljubosumja, sovraštva, tragične napovedi usode in na koncu umora.
"V tej operi se prav vsak lahko najde, se z nekom poistoveti."
Glede na špansko okolje, v katero je Carmen postavljena, je opera zelo primerna za uporabo veličastne scenografije in pisanih kostumov, kar naša mariborska postavitev gotovo v največji meri ponuja. Gre za spektakel za ušesa, oči in srce.
Najnovejša postavitev na odru združuje več kot 130 ustvarjalcev opernega zbora, simfoničnega orkestra in baletnega ansambla. Kako je delati s tako veliko ekipo? Kaj so največji izzivi?
Dirigent je v operi vedno vodja in motor poteka predstave. Združiti 130 ljudi v eno veliko in veličastno celoto je vedno izziv, ki me najbolj privlači. Po drugi strani pa mora dirigent v veliki meri pozabiti nase in je njegova prva naloga spodbujati kolege na odru in pod njim, da dajo v danem trenutku od sebe največ, kar imajo.
"Ko se vse te energije združijo in pride do edinstvene umetniške eksplozije, se v operi zgodijo magični trenutki, ki se jih vsi najbolj veselimo in zanje živimo."
Naš končni cilj pa je seveda to, da v teh trenutkih uživa občinstvo, saj nismo sami sebi namen, ampak se razdajamo za občinstvo, ki nas podpira in spodbuja.
Kako se usklajujete glede idej o delu pri tako velikem številu glasbenikov, kakšna je ta komunikacija?
Dirigent je vodja, njegova vloga je voditi, uskladiti in motivirati umetnike na odru in v orkestrski jami. Ne smemo pozabiti tudi na tehnično ekipo, ki je ves čas z nami in od katerih je odvisno veliko pomembnih stvari za uspeh predstave.
"Mnogokrat se počutim kot pilot velikega letala."
Če potniki zaupajo pilotu, bodo imeli kljub morebitnim turbulencam prijeten let. Če pa pilot ni prepričan vase in v svoje pilotiranje, se bodo potniki počutili nelagodno, tudi če bi vse gladko potekalo.
Dirigiranje je igra glasbene sugestije, ki se od srca in možganov prek rok prenaša na glasbenike. In pa igra psihologije, saj je treba za to, da se vsi sodelujoči, ljudje zelo različnih profilov, združijo v eno, potrebno veliko psihološkega talenta.
"Združiti 130 ljudi v eno veliko in veličastno celoto je vedno izziv, ki me najbolj privlači," o novi postavitvi opere Carmen pravi Krečič.
"Včasih lahko z dvema napačnima besedama vse zrušiš, ali pa z dvema pravima vse postaviš na mesto. Lepo je voditi, lepo pa je tudi biti dobro voden. Ne vem, na kateri strani sem rajši. Imam veliko izkušenj z obeh strani."
S katerimi glasbili oziroma glasbeniki ima dirigent v orkestru najbolj intenziven odnos?
Odvisno od trenutka. V glasbi velja zelo stroga hierarhija, ki pa se med predstavo nenehno spreminja. V vsakem trenutku ima nekdo glavno besedo in v tistem trenutku sem najbolj povezan z njim.
Enkrat je to violina, drugič flavta, oboa, klarinet, rog, trobenta … vsak ob svojem času. Sicer pa je prvi orkestrski glasbenik vedno koncertni mojster, prva violina. On oziroma ona je desna roka dirigenta.
Energija orkestra je gotovo velika življenjska sila in navdih. Pa jo vedno potrebujete ali kdaj tudi preklopite v tišino?
Tišina je zelo pogost in dobrodošel gost mojega prostega časa. Zelo jo potrebujem kot protiutež ogromni količini glasbe, ki me obkroža v mojem poklicu. Mislim, da šele v tišini lahko prisluhnemo sebi in se resnično poglobimo vase, v svoje misli in občutja. Tišine v današnjem svetu močno primanjkuje, zvočno onesnaževanje, o katerem se premalo govori, je zelo prisotno na vsakem koraku.
"Če znamo uživati in sprejemati tišino, ima glasba veliko večji učinek, kot če smo ves čas pod pritiskom zvokov iz okolja in na koncu sploh ne znamo več razločiti med dobro in slabo glasbo, med zvočnimi smetmi in umetnostjo."
"Tišina je zelo pogost in dobrodošel gost mojega prostega časa," pravi pianist in dirigent Simon Krečič.
"Treba je mnogo tišine, tišine, zunaj in znotraj nas,” je napisal Tone Pavček v eni od svojih čudovitih pesmi. V današnjem času še posebej in vedno bolj.
Se še spomnite, kdaj ste prvič začutili, da v vas živi glasbenik oziroma pianist?
Poklica si nisem zavestno izbral in nisem o tem nikoli razmišljal. Tako me je peljala pot in lahko rečem, da je bila ta pot do mene zelo velikodušna. Kot otrok si nisem, ne želel in ne predstavljal, da bom kdaj pianist, dirigent ali glasbenik. Vse je prišlo spontano in tako je še danes.
Imel sem srečo, da sem spoznal in sodeloval z vrsto izjemnih glasbenikov in z osebnostmi, ki so naredile name izjemen vtis. V ta poklic sem prišel brez želja in pričakovanj, tako da na vsako stvar gledam kot na bonus. Dobil sem priložnost delati veliko raznolikih stvari in prav vsaka izkušnja mi je bila v veselje.
View this post on Instagram
Kako pa ste vi doživljali druge dirigente ali kako jih še danes doživljate? Kaj najprej opazite pri drugih, so vam bili kakšni morda tudi zgled?
Ocenjevati dirigente je ena zelo zanimiva naloga, subjektivna, težka tudi za nas, ki se s tem intenzivno ukvarjamo. Imam nekaj priljubljenih dirigentov, ki jih rad pogledam, vendar je to, kar vidimo in slišimo, le delček tega, kar dirigent počne.
"Na posnetkih vidimo le končni produkt, ne vidimo pa, kako dela na vajah, kako se pripravlja sam doma, kakšen je po karakterju, kakšen ima odnos do ljudi … To vse so zelo pomembne komponente dirigiranja."
Ne morem reči, da imam enega vzornika ali da bi hotel koga posnemati. Seveda sem spoznal nekaj učiteljev in kolegov, od katerih sem se veliko naučil in sem jim za to neizmerno hvaležen. Vendar pa mislim, da mora vsak umetnik, ne le dirigent, najti svojo pot, svoj način izražanja in delovanja.
View this post on Instagram
V naslovni vlogi opere Carmen na 70. Festivalu Ljubljana bo nastopila romunska mezzosopranistka Ramona Zaharia
Kako odgovarjate tistim, ki pravijo, da je “klasična glasba dolgočasna”?
Tisti, ki klasične glasbe ne poznajo, dobijo morda na prvi pogled takšen vtis. Če pa bi si dopustili, da se jih ta glasba bolj pobliže dotakne, bi kmalu ugotovili, da ni tako. Morda res zahteva malo več predznanja ali poznavanja, da lahko v njej uživaš. Spet pa to predznanje ni tako potrebno ali odločilno za to, ali klasično glasbo razumeš ali ne.
"Mislim, da ni pošteno, da se brez poznavanja katerokoli stvar pavšalno označi za 'dolgočasno'. Kitajske pismenke nam - kitajsko nepismenim - ne pomenijo nič in jih lahko označimo za dolgočasne, a če bi jih znali prebrati, bi v njih odkrili vesolje."
Klasični glasbi moraš preprosto dopustiti, da se te dotakne. Včasih je za to potrebna priprava, včasih razpoloženje, morda življenjsko obdobje ... V vsakem primeru bi bila naša življenja brez klasične glasbe mnogo siromašnejša.
Kako je prišlo do sodelovanja med vami in Aldom Kumarjem v Slovenski suiti, kjer vodite Simfonični orkester RTV Slovenija? Gre za zanimivo in nadvse čudovito glasbeno združitev in predstavitev ljudskih napevov različnih slovenskih pokrajin ...
Z Aldom Kumarjem se poznava že vrsto let. Igral in dirigiral sem že veliko njegovih del. Snemanje Slovenske suite je prišlo na pobudo vodstva RTV Simfonikov, s katerimi že veliko let sodelujem. Najprej smo skladbo posneli arhivsko, nato pa je prišlo še do zelo posrečene vizualizacije, ki zelo lepo prikaže lepote naše prelepe dežele.
View this post on Instagram
"Aldo Kumar ima izjemen smisel za glasbeno ubesedenje duše slovenskega človeka."
Iz vsake pokrajine drugačnega, saj vsakega od nas tudi pokrajina na svoj način oblikuje in označi. Na vabilo k dirigiranju njegovih del se vedno z veseljem odzovem.
Znani ste tudi kot dirigent sodobne glasbe, pa tudi po sodelovanju z Luko Šulićem iz dueta 2Cellos. Bosta še kdaj na odru nastopila skupaj?
Z Luko Šulićem sva imela dva koncerta klasičnega repertoarja za violončelo in klavir. Ker je bil on že polno zaseden s svetovnimi turnejami in snemanji, nisva imela veliko časa za vaje, a sva kljub temu odlično sodelovala in imam na ta koncerta zelo lepe spomine.
"Bilo je obdobje, ko sem se več ukvarjal s sodobno klasično glasbo, v zadnjem času pa imam več opravka s temeljnimi deli svetovne simfonične in operne literature," pravi Krečič.
Luka je izjemen glasbenik, neverjetno sugestiven umetnik, s katerim je užitek igrati. Upam, da nama uspe še kdaj.
