Disociativne motnje so tako pogoste kot depresija! Zakaj torej nihče ne govori o njih?

Disociativne motnje so tako pogoste kot depresija! Zakaj torej nihče ne govori o njih? (foto: profimedia) profimedia
25. 7. 2019

Za motnje na disociativnem spektru je dolgo veljalo, da so redke, aktualne raziskave pa kažejo, da temu še zdaleč ni tako.

Avstralska raziskovalka Mary-Anne Kate, ki je pod okriljem mednarodne organizacije International Society for the Study of Trauma and Dissociation izpeljala analizo 98 mednarodnih študij traume in disociacije, je ugotovila ne le, da za disociacijskimi motnjami trpijo ljudje po celem svetu, temveč tudi, da je fenomen močneje prisoten v državah, ki veljajo za manj varne. Slednje tako zgolj potrjuje dejstvo, da gre izvor disociacijskih motenj iskati v travmi posameznikov, npr. beguncev z vojnih žarišč.

Njena analiza, ki bo te dni objavljena javno v vseh pomembnejših znanstvenih publikacijah, kaže tudi, da so disociacijske motnje med ljudmi veliko bolj razširjene, kot so mislili do sedaj. Izsledki raziskave namreč kažejo, da je eno od oblik motenj z disociacijskega spektra v nekem obdobju svojega življenja doživi kar vsak deseti Zemljan. Ali bolj natančno:

  • študija kaže, da disociativne motnje vsaj enkrat v življenju doživi od 10 do 11 % običajne populacije! Kar hkrati pomeni, da so te motnje enako pogoste kot motnje razpoloženja (t.j. klinične depresije), o katerih je običajna in strokovna javnost bolj kot ne dobro poučena.

Kaj pravzaprav je disociacija?

Najbolj preprosto bi disociacijo lahko opisali kot nekakšno zasanjanost, zamišljenost ali čustveno in psihično odsotnost. In ker smo takšnih zasanjanosti do neke mere sposobni praktično vsi ljudje, stroka o tem fenomenu govori kot o normalni disociaciji.

Po drugi strani pa v nadaljevanju nizamo nekaj primerov disociativnih stanj, za katere bi ljudje morda že lahko potrebovali pomoč:

  • Človek, katerega partner je umrl, čustveno povsem otopi, da bi lahko izpeljal organizacijo pogreba.
  • Moški, ki se je ločil od žene in izgubil službo, da bi kmalu zatem povsem izgubil stik s sabo tako, da se v ogledalu ne prepozna več in ima občutek, kot da se vse skupaj dogaja nekomu drugemu.
  • Mlada ženska, ki je doživela spolni napad, se morda lahko spominja napadalca, ki se ji je hitro približeval, pa tudi trenutkov, ko je že bila v varnem zavetju doma, ne more pa se spomniti tudi napada.

Branje o tej nadvse zanimivi temi lahko nadaljujete na spletni povezavi: Disociativne motnje so enako pogoste kot depresija!