Francija na nogah: "Kdo je spustil vse te pedofile v šole in vrtce?"

29. 7. 2026
Francija na nogah: "Kdo je spustil vse te pedofile v šole in vrtce?" (foto: profimedia)
profimedia

"Ko je triletna deklica iz pariškega vrtca Saint-Dominique jeseni začela vsak dan jokati pred odhodom v vrtec, so starši sprva mislili, da gre za običajno prilagajanje. Nato je deklica nekega večera med igro z lutkami začela kazati dejanja, ki jih po besedah matere otrok te starosti ne bi mogel poznati. Starša sta odšla na policijo. Kmalu sta izvedela, da podobne prijave vlagajo tudi druge družine iz iste ustanove. Iz posamezne kazenske ovadbe se je začela razvijati ena največjih razprav o zaščiti otrok v sodobni Franciji." 

Ko so francoski kriminalisti marca letos aretirali tri moške - med njimi dva popoldanska vzgojitelja v pariških osnovnih šolah - zaradi suma spolnih zlorab dvanajstih otrok, starih od tri do devet let, je javnost primer sprva razumela kot še eno tragično, a osamljeno kriminalno zgodbo. Kmalu pa je postalo jasno, da je to le del precej širše afere.

V naslednjih tednih so se začele vrstiti nove prijave staršev, nove preiskave in nove začasne odstranitve zaposlenih iz šolskega sistema. Vzporedno je nastalo gibanje #MeTooÉcole, ki trdi, da največji problem niso le posamezni storilci, ampak dejstvo, da institucije opozoril niso obravnavale dovolj hitro in učinkovito. 

Jedro afere je povezano s pariškim sistemom périscolaire - dejavnostmi pred poukom, po pouku, med kosilom in med počitnicami. Zanje praviloma niso odgovorni učitelji, temveč animatorji oziroma vzgojitelji, ki jih zaposluje mestna uprava. 

Histerična mama iz Saint-Dominiqueja

"Mesece sem imela občutek, da me nihče ne posluša," je za časnik Le Monde povedala ena od mater, ki jo časopis zaradi zaščite otrok navaja pod psevdonimom Juliette. Že jeseni 2025 je opozarjala na kričanje, pomanjkanje nadzora in nenavadno vedenje nekaterih animatorjev v pariškem vrtcu Saint-Dominique. Njene pripombe so ostale brez večjega odziva. Šele ko je televizijska oddaja Cash Investigation z objavo prikritih posnetkov razkrila nasilno ravnanje v isti ustanovi, so se začele množične prijave staršev in kazenske preiskave.

"Če ne bi bilo te oddaje, bi bila še vedno samo tista histerična mama iz Saint-Dominiqueja," je za omenjeni časnik še povedala Juliette. 

Številke, ki so pretresle Francijo

Ko se je afera razvijala, je pariška mestna uprava začela začasno premeščati ali odpuščati zaposlene, zoper katere so obstajali resni sumi nasilja.

Spomladi je bilo suspendiranih 78 popoldanskih animatorjev, od tega 31 zaradi suma spolnega nasilja. Do začetka poletja se je število začasno suspendiranih povzpelo na več kot 130, pri čemer je bilo več kot 50 primerov povezanih s sumi spolnega ali spolno motiviranega nasilja. Obenem poteka več kazenskih preiskav na različnih pariških šolah.

Prav zato francoski časopisi zgodbo vse pogosteje primerjajo z drugimi velikimi primeri institucionalnih odpovedi - od cerkvenih spolnih zlorab do škandalov v otroških ustanovah v drugih evropskih državah.

V ospredju škandala tako ni le vprašanje, kdo je storil kazniva dejanja, ampak predvsem, kdo bi jih lahko preprečil ali vsaj hitreje zaustavil.  

Odpovedali so vsi mehanizmi

Po pregledu poročanja časopisov Le Monde, Libération, Mediapart in Le Figaro je zato mogoče opaziti zanimivo soglasje: vsi govorijo o zelo resnem institucionalnem škandalu, saj so odpovedali vsi mehanizmi, ki bi morali otroke zaščititi.

Po navedbah staršev, kolektivov in raziskovalnih novinarjev naj bi se večkrat zgodilo, da opozorila niso prišla do odgovornih, prijave niso bile pravočasno obravnavane, posamezni zaposleni po prijavah niso bili takoj odstranjeni iz dela z otroki, informacije niso bile ustrezno posredovane med ustanovami, starši pa o dogajanju sploh niso bili pravočasno obveščeni. 

Upravičen gnev staršev in javnosti se je skanaliziralo v gibanje #MeTooÉcole, ki ne zahteva le strožjega kaznovanja storilcev, temveč korenite sistemske spremembe.

Pariška mestna uprava je medtem najavila ustanovitev neodvisne preiskovalne komisije, okoli 20 milijonov evrov vreden akcijski načrt ter reformo sistema zaposlovanja in usposabljanja animatorjev.  

Travmatska igra otrok: ko poskuša igra predelati travmo