Dojenje: Čakamo 1. slovensko mlečno banko

Dojenje: Čakamo 1. slovensko mlečno banko (foto: Aleksandra Saša Prelesnik, Shutterstock) Aleksandra Saša Prelesnik, Shutterstock
Vir: Jana
21. 8. 2017

Mlečne banke v porodnišnicah po svetu niso nič novega. Ravno nasprotno, poznajo in imajo jih že leta.

Mlečne banke so posebni prostori, kjer shranjujejo mleko mladih mamic, bodisi za njihovega otroka ali pa za tiste otroke, ki materino mleko potrebujejo, pa ga njihove mame nimajo. Gre za nekakšno vzajemno pomoč, nekaj lepega, pomoč sočloveku. Pa smo na ta način pripravljeni pomagati? Tudi o tem sva ob svetovnem tednu dojenja govorili z medicinsko sestro Marto Borštnar iz ljubljanske porodnišnice.

V Evropi deluje med 150 in 200 mlečnih bank. Kljub veliki promociji koristi materinega mleka za razvoj otroka, je Slovenija še vedno ena redkih držav, ki takšne banke nima. Odprtje te so najprej napovedali že za leto 2012, saj je takrat eno od slovenskih podjetij doniralo aparat za sterilizacijo, ki že 5 let čaka na uporabo.

Prostori so za shranjevanje mleka primerno opremljeni, imajo posebni pasterizator, analizator humanega mleka in ultrazvočni homogenizator. A nedonošenčki, za katere humano mleko včasih pomeni tudi preživetje, še vedno dobivajo nadomestke iz kravjega mleka. Borštnarjeva ne želi napovedovati, kdaj bo mlečna banka končno zaživela, si pa želi, da bi se čim prej kadrovsko okrepili in zagnali ta oddelek, ki bi pomagal številnim novorojenčkom in njihovim materam.

V laktariju mleko le za lastne otroke

Borštnarjeva, medicinska sestra z velikim srcem, v ljubljanski porodnišnici na oddelku za perinatologijo vodi laktarij. V njem si lahko mamice, ki imajo preveč mleka, mleko dajo zamrzniti za primer, če bi ga kasneje imele manj. Pri zdravem otroku je takšno mleko uporabno še vsaj leto dni. A tu matere hranijo mleko le za svojega otroka. To je torej ključna razlika, ne le za svojega, ampak za vse otroke. »Tu moramo še dozoreti,« opozarja Borštnarjeva. »Mame z veseljem dajo mleko za drugega otroka, veliko težje pa sprejmemo tuje mleko za svojega.«

Tudi pri nas se materino mleko nelegalno trži

Pomembno je poudariti, da z uporabo pasterizatorja mleko očistijo vseh virusov in bakterij in ga tako naredijo varnega za uporabo za vse dojenčke. Kar se dogaja zdaj in dogaja se tudi pri nas, je neformalna izmenjava mleka prek spleta in forumov. »To je lahko nevarno, ker matere niso testirane na različne viruse in se prejemnik otrok lahko okuži.« Kako razširjena je izmenjava, ne vemo, predvidevajo pa, da se materino mleko tudi prodaja oziroma kupuje, kar ni dovoljeno in je – še enkrat poudarjamo – lahko nevarno. Preden matere postanejo darovalke mleka, jih testirajo na okužbo z virusom hepatitisa B in C, HIV, HTLV in sifilis. Darovalke ne smejo biti uživalke drog in kadilke, vegetarijanke in ne smejo jemati zdravil.

Prva klopca za dojenje

Pod sloganom »Skupaj ohranimo dojenje« poteka letošnji svetovni teden dojenja. V Ljubljani smo ob tem dobili prvo MAM klopco za dojenje. Njen namen je spodbujanje dojenja na javnih mestih. »Dojenje je najbolj naravna stvar, nikoli nisem razumela zgražanja ali neodobravanja dojenja v javnosti,« pravi Borštnarjeva. »Najhuje pa se mi zdi, ko prostor za dojenje postavijo zraven stranišča. Tako, da poleg tega, da mamo z dojenčkom stisnejo v neki kot, še smrdi.« Mnenja o dojenju na javnem mestu so deljena, čeprav je dojenje naraven in najprimernejši način hranjena in sobivanja otrok z materami. Je tudi neprecenljive vrednosti za razvoj in zdravje dojenčkov. Letos in prihodnje leto naj bi po Sloveniji postavili še več klopic MAM.

Dojenje – najboljša izbira?

»Ne pravim, da je dojenje edina izbira hrane za otroka. Mama je tista, ki se bo odločila, kako ga bo hranila. In njeno odločitev je treba spoštovati.« Ne zgodi se pogosto, iz svojih bogatih izkušenj pripoveduje Borštnarjeva, da bi se bodoče mamice že vnaprej odločile, da ne bodo dojile. »Sem pa imela ravno pred kratkim primer mamice z dvojčkoma, ki mi je rekla, da sta se z možem odločila, da svojih malčkov ne bo dojila.« Po razlogih proti dojenju ne sprašujejo, ker je to intimna odločitev vsake posameznice.

Se pa borijo proti zavajajočim in neresničnim informacijam, ki krožijo. Pred leti se je denimo pojavila trditev, da dojenje povečuje možnost za raka na dojki. V resnici je ravno obratno, zmanjšuje jo. Poleg tega dojenje pomaga pri zaščiti rodil in pri preprečevanju osteoporoze. »Fino bi bilo, da bi imeli na letaku zbrane vse raziskave o pozitivnih učinkih dojenja, da bi jih delili materam.« Dojenje je bilo včasih način preživetja, danes z dojenjem mame lahko privarčujejo, ker jim ni treba kupovati mleka in stekleničk. »Mamice imajo včasih napačna pričakovanja. Otroka so nosile v trebuhu devet mesecev, potem to bitje pride na svet. Mamica je po porodu utrujena, zato razumemo, kako težko zna biti. A otrok največkrat potrebuje le, da ga mama privije k sebi. Če ima otrok še dojko, se počuti še varnejšega. Umiri se njegovo bitje srca, lepo se ima.«

Pomoč pri dojenju

Večina žensk v ljubljanski porodnišnici doji. A sem in tja je slišati, da medicinske sestre v porodnišnici tiste ženske, ki ne morejo ali ne želijo dojiti, prav silijo v dojenje. »Včasih slišimo, da smo agresivne, včasih pa, da se pomoči pri dojenju premalo posvečamo. Iščemo pravo mero, trudimo se.« Njihova naloga je podpora in spodbujanje ter pomoč pri učenju dojenja. Začne se takoj po porodu, saj mamica prvič doji otroka že v prvi uri po rojstvu. »Takrat so se otroci najbolj pripravljeni dojiti. Mamica se uleže na bok, otroka privije k sebi, njegova usta morajo biti v višini bradavic. Potem ga malce podraži po ustih, da jih odpre in otrok sam začne sesati.« Od tu naprej je hranjenje na željo otroka, na začetku povsem brez reda. Po mesecu ali dveh se otroci praviloma dojijo na 2 do 3 ure.

Podpora partnerja

O dojenju bi se morala partnerja pogovarjati pred porodom, meni Borštnarjeva. Partner, ki pozna prednosti dojenja, bo partnerici v oporo in pomoč. Prav je, da se zavedata, da otrok spremeni odnose v družini in da je dojenje le še ena od aktivnosti v novih družinskih okoliščinah. »Partner naj bo vključen v dojenje. Dojenčka naj prinese k mami in ga položi zraven njene dojke.« Tudi starejše otroke je dobro vnaprej pripraviti, da se ne počutijo izvzete, da niso ljubosumni, da ne doživljajo stisk. »Eden od načinov je, da jim pokažemo fotografije, kako so se oni dojili.« Pomagajo tudi slikanice in pogovor.

Prednosti dojenja za mamo:

  • podaljša zaščito pred novo nosečnostjo
  • boljša involucija maternice po porodu
  • hitreje izgublja med nosečnostjo pridobljene kilograme
  • če mati doji, ima v kasnejšem življenju manj možnosti za nastanek raka dojk in jajčnikov
  • pri dojenju se sproščajo hormoni, zaradi katerih se mati boljše počuti in lažje skrbi za otroka
  • ženske, ki dojijo, imajo manj možnosti za nastanek osteoporoze

Priporočila za uspešno dojenje:

  • dobro pristavljen otrok/pravilna tehnika dojenja
  • dojenje mora biti redno in dovolj pogosto, glede na želje in potrebe otroka (8- do 12-krat/dan)
  • otrok naj bo na dojki tako dolgo, dokler učinkovito sesa
  • mama naj izprazni eno dojko, šele nato otroku ponudi drugo

Besedilo: Maja Sodja
Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik, shutterstock