Zgodilo se je ne tako daleč od nas.
Nevenka Krnic ima pse že vse življenje. Svoj dom si je delila z dobermani skoraj 30 let. Ko je bila še živa zadnja dobermanka Sany, se je odločila, da se bo z njo končala tudi doba dobermanov, da bo posvojila zapuščenega psa in rešila življenje vsaj enemu nesrečnemu brezdomcu.
"Gledala sem oglase za živali za posvojitev, bilo jih je toliko, da sem se odločil, da enega posvojim. Žal je Sany pred kratkim umrla, mesec dni po njeni smrti pa je k nam prišla Dona," je Nevenka poveda za Večernji list.
Njen dolgoletni partner ni imel nič proti tej odločitvi, zato zdaj v njunem domu poleg petih rešenih muck in majhnega mešanca Spidyja po novem živi tudi mešanka nemškega ovčarja.
Celo življenje na verigi
"Pisalo je, da je bila Dona stara osem let. Vedela sem, da verjetno nikoli ne bodo našli doma zanjo, saj vsi iščejo samo majhne in dologodlake. Nihče si ne želi starejšega psa, še posebej ne psa, za katerega se ve, da ne zna ničesar, ki je verjetno celo življenje preživel na verigi in ni mogoče vedeti, kako se bo odzval," je pojasnila in dodala, da se je za posvojitev odločila, še preden je šla po Dono v zavetišče, kjer je preživela več mesecev.
"Dona se še nikoli ni vozila z avtom, komaj sem jo spravila noter. Na poti domov je vse izbruhala, bila je kot mala divjakinja. In ko je vstopila v hišo, je začela skakati in praskati. Ampak imam znanje in vem, kako ji pomagati, vem, kaj potrebuje. Ni znala čisto ničesar, ni se znala igrati, niti žoge ni znala ujeti, kaj šele teči za njo in jo prinesti nazaj. Zdaj pa vse to zna. In avto ni več problem. Ure in ure sem jo učila, zdaj pa kar sama skoči noter. Moji psi so vedno hodili z mano, nikoli nisem šla tja, kjer psi niso bili dobrodošli. Žoga je zdaj njena najljubša igrača," opisuje, kako se je Dona spremenila. In vse to v nekaj več kot mesecu in pol.
"Presenetilo me je, koliko energije je imela, mislila sem, da bo malo bolj mirna. Naš edini problem so še vedno mačke. Ne v hiši, tam so ponavadi mirnejše, zato se jih tudi Dona ne dotika, ampak ko so na dvorišču, jih z veseljem preganja. Najbolje se razume s Tarkico, ki smo jo rešili kot mucka. Poleg nje imamo še Vidro, ki ima sladkorno bolezen, Jurca in Štefa, brata, ki ju hranim po steklenički, in Majo, mačko, ki je slepa in je z mano že dve leti. Tudi Dona jo ima zelo rada," poudarja rejnica.
Dodaja, da je Dona pravzaprav čudovit pes, ki se zelo dobro razume z ljudmi.
Našla jo je srčna prostovoljka
In če prostovoljka Marija Jurlina ne bi po naključju ugotovila, da nekje na verigi živi pes, in to že osem let, Dona verjetno nikoli ne bi izkusila, kako je biti hišni ljubljenček.
"Imel sem trden namen, da preprosto grem, si ogledam in napišem njeno zgodbo v upanju, da se bo kdo odzval. Nisem mogla več prenesti, da bi bilo to vse, kar ji je življenje lahko ponudilo. Čutila sem, kot da ima vesolje načrt zanjo, saj jo je že postavilo v moje življenje, mora obstajati razlog. Pomoč je bila potrebna, tudi ko se je vse zdelo nemogoče. In tako je po skoraj šestih mesecih prišel pravi in edini klic," ve povedati Marija in ob tem prizna, da je bila v krču, ker je za starejše pse zelo težko najti posvojitelja.
Toda večja bolečina bi jo bilo pustiti tam in to potem nositi v srcu. In zato, dodaja, je srce ignoriralo um. Izkazalo se je, da je bilo vredno, saj so spremenili še eno usodo.
Dona je, dokler je Marija ni odkrila, živela na verigi v zanemarjenem starem in dotrajanem hlevu. Bila je v slabem stanju, imela je težave z dlako in kožo, bila je podhranjena, zanemarjena in pozabljena. Okoli nje je bilo veliko iztrebkov, nikjer ni bilo hrane ali odej. Uspelo ji je prepričati lastnika, da se ji odpove, našla ji je začasno nastanitev, nato pa je končno zazvonil telefon.
Na drugi strani je bila Nevenka Krnic, ki danes pravi, da svoje odločitve ni niti za trenutek obžalovala.
"Dona se hitro uči in vse razume. Dobro bi bilo, če bi ljudje, ki jih nočejo, nehali posvajati živali. Ker so živali odgovornost, zanje je treba skrbeti, in vse to ima svojo ceno," še ugotavlja rejnica.
- Preberite si tudi: Zakaj psi tako pogosto zehajo? Ne, ni zato, ker bi bili zaspani, razkriva veterinar