Med letoma 1999 in 2005 je Lance Armstrong užival status božanstva. Ne le zaradi sedmih zaporednih zmag na Tour De Franceu, temveč predvsem zato, ker je kot človek, ki je premagal raka, s svojo fundacijo Livestrong navdihoval na deset tisoče obolelih za rakom.
A se je izkazalo,da je Lance zrežiral eno izmed največjih športnih prevar v zgodovini. Pri tem mu je ob strani stal marsikdo – vključno z organizatorji kolesarskega spektakla, ki so zaradi gledanosti in dobičkov mižali na eno oko.
Blaža Klemenčič, prva slovenska zmagovalka tekme za gorskokolesarski svetovni pokal, se je prav tako zapletla v dopinško afero. Danes o tem ne želi dajati izjav. Trdi, da je nedolžna, svojo pravico pa še vedno išče na Evropskem sodišču za človekove pravice. Spada med tiste, ki menijo, da je svetovna protidopinška organizacija politično orodje v rokah močnih in vplivnih.
Podobno razmišlja Jolanda Čeplak (Batagelj), najbolj znana Slovenka, ki je bila pozitivna na doping kontroli: »Kontrole so nekonsistentne – tako v smislu športnih panog kot med različnimi državami, pri tem pa so posamezni športniki obravnavani različno. V tem kontekstu se lahko vprašamo, ali lahko zaupamo tako spremenljivim metodam testiranja in tudi stalnim spremembam navedenih snovi, ki naj jih športnik ne bi smel uživati. Snovi, ki so uvrščene med prepovedane, se stalno spreminjajo, dodajajo nove in brišejo nekatere stare. Pogosto gre za učinkovine, ki jih lahko kupimo v lekarni brez recepta! Tu pa so še druge okoliščine. Vzemimo za primer košarkarje v ligi NBA in nogometaše, ki nastopajo v ameriškem nogometu (številni med njimi zunaj sezone sodelujejo tudi na atletskih tekmovanjih). Znano je, da so pravila, ki zaobjemajo področje dopinga v navedenih športih, bistveno bolj ohlapna in dopuščajo uporabo snovi, ki so v olimpijskih športih sicer prepovedane. V takšnih primerih gre zelo verjetno za sistemski doping.«
V zvezi z nakupom zdravil v lekarni in nasploh s prepovedanimi snovmi je treba pripomniti, da je športnik za to, kar pri njem odkrijejo z dopinškimi testi, odgovoren sam. Lahko pa prepričljivo dokazano nenamerno kršenje protidopinških pravil omili kazen, ki mu jo prisodijo. Metode testiranj, ki se zdijo Čeplakovi vprašljive, pa verjetno številnim kršiteljem v resnici omogočajo, da se izmaknejo nadzoru, ne pa, da so kaznovani nedolžni. O tem govori v intervjuju tudi dr. Lovro Žiberna, ko navaja rezultate raziskave, ki je pokazala 30- do 50-odstotno razširjenost dopinga med vrhunskimi športniki, medtem ko je pozitivnih le odstotek do dva odstotka opravljenih testov. V zvezi s profesionalno košarko in ameriškim nogometom pa ima Čeplakova prav.
Leta 2006 je bila zlorabe dopinga osumljena tudi Helena Javornik, evropska prvakinja v krosu leta 2002, vendar je bila pozneje obtožb oproščena. Dve leti pozneje se je zgodba ponovila. Javornikova se je obrnila tudi na Mednarodno športno arbitražo v Lozani, ki ji je naložilo dveletno prepoved nastopanja. Zadnja slovenska športnica v dopinški zanki je Teja Gregorin, ki do zaključka primera ne daje komentarjev. Skoraj sočasno pa je Marija Šestak izvedela, da bo naknadno prejela bronasto odličje v troskoku s svetovnega prvenstva l. 2007 v Osaki - naknadna testiranja so pokazalo zlorabo dopinga dveh pred njo uvrščenih atletinj.
Besedilo: Boštjan Belčič // Fotografije: Igor Zaplatil
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
