Kako pogosto se dotikamo in kako se na to odzivamo, ima neposreden vpliv na naše duševno in telesno zdravje, na naše odnose in na naš živčni sistem. Danes obstaja že veliko dokazov, da je telesni stik z drugimi celo nekakšen temelj posameznikovega čustvenega, fizičnega in kognitivnega zdravja.
A čeprav vsi ljudje potrebujemo telesni stik z drugimi, nam niso vsem všeč enaki odmerki dotikanja.
Če vprašamo psihologe, je to precej odvisno od naše narave, genetike, osebnosti, vendar tudi od tega, kako smo telesno navezo doživljali od rojstva, skozi otroštvo, mladost ... V kakšni kulturi dotikanja smo odraščali, kakšen odnos do dotikanja neguje družba, katere del smo, in predvsem naša družina.
Premalo objemov!
Glede na raziskavo, ki jo je opravilo podjetje Durex UK, se večina parov ne objame več kot enkrat na dan. Ena tretjina jih celo preživi več dni, ne da bi se drug drugega dotikali, en par od 20 pa se nikoli ne poljubi. Neka druga študija je pokazala, da so matere po navadi res telesno zelo naklonjene svojim majhnim otrokom, a ko otroci dopolnijo 11 let, se jih večina fizično odmakne od njih.
Vsi ti podatki skupaj kažejo, da smo – danes pogosto virtualno povezani, ne pa tudi fizično – postali zmedeni glede tega, kdaj, kje, kako in s kom se dotikati. Če to ni več naravno med partnerji ter starši in otroki, kako naj bo potem naravno med kolegi, znanci, skorajšnjimi tujci? Je sodelavčevo objemanje prek ramen spolno nadlegovanje? Je poljub ob pozdravu, ki ga namenite bivšemu, napačno sporočilo?
Objem za zdravje!
Bistveno je, da se naš splošni odnos do dotikanja spremeni, saj veliko zamujamo, če se ne zavedamo njegovih dokazanih koristi: fizični dotik odpravlja posledice stresnega hormona kortizola, lajša občutke tesnobe in spodbuja zaupanje v medsebojnih odnosih, predvsem pa nam pomaga zgraditi in negovati občutek lastnega fizičnega jaza.
Preberite si več o tem na Elle.si
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
