Iz trgovine ne gremo brez plastike, koši za plastiko so vedno takoj polni – kaj je plastika in zakaj ogroža naša življenja? Kaj lahko storimo?
Pred kratkim sem obiskala razstavo in simpozij v Muzeju arhitekture in oblikovanja v Ljubljani o plastičnih odpadkih. Presenečena nad podatki – recimo, da je predvidena doba razgradnje plastične vrečke 10 do 20 let, plastenke 450 let in plenice za enkratno uporabo pa kar 450 let! – sem bila osupla. Za rokav sem pocukala dr. Andreja Kržana s Kemijskega inštituta v Ljubljani, odsek za polimerno kemijo in tehnologijo, ki mi je povedal, zakaj nas plastika ogroža!
Plastika nam je olajšala življenje, postali smo bolj mobilni. Zdaj pa preobrat – ogroža nas. Kaj sploh je plastika?
Plastika nam ni omogočila le večje mobilnosti, temveč je posegla na skoraj vsa področja našega življenja. Plastika predvsem omogoča proizvodnjo poceni izdelkov visoke kakovosti, to omogoči široko dostopnost in velik učinek na našo materialno kakovost življenja. Pod imenom plastika si predstavljamo zelo široko skupino materialov, z izjemno različnimi lastnostmi – vse od navadne vrečke do vlaken za neprebojne jopiče. Vse te materiale druži podobna kemijska struktura in plastičnost med predelavo.
Kdaj pa je vas plastika pritegnila, da ste se ji začeli tako intenzivno posvečati?
Z okoljskimi vidiki plastike sem se začel ukvarjati kmalu po končanem študiju. Želel sem najti uporabno vejo znanosti, ki se dotika našega vsakdana, okoljska vprašanja pa so me že od nekdaj privlačila. Pri globljem razumevanju polimerov in plastike me trenutno najbolj navdušuje, da so umetni polimeri in plastika zgolj slab približek sistemov, ki jih je razvila narava. Mislim, da je prihodnost polimerne znanosti in prihodnih plastičnih materialov, da bodo veliko bolj podobni naravnim polimernim sistemom in bodo omogočali kroženje snovi brez negativnih posledic, ki jih poznamo danes.
Na simpoziju ste povedali, da ste navadno sredi ceste – tistim, ki se ukvarjajo s plastiko, velikokrat dopovedujete, da je plastika zaradi določenih vidikov vprašljiva, ko imate pa opravka z okoljevarstveniki, jim razlagate, da je plastika res čudovit material. Kakšne so dobre strani plastike?
Plastiko najdemo v številnih izdelkih, ki omogočajo precejšnje prihranke. Embalaža hrane preprečuje izgubo hrane, v katero je bilo vloženo veliko surovin in dela, sterilni medicinski izdelki za enkratno uporabo omogočajo hitro in varno medicinsko pomoč brez infekcij, plastika v avtu zmanjšuje maso avtomobila in s tem zmanjšuje porabo goriva, ne nazadnje plastika v športni opremi omogoča vrhunske rezultate in nemalo užitkov. Primerov je še mnogo in so povsod okoli nas.
Kaj pa je pri plastiki problematično?
Zaradi raznolikosti, nizke cene in odličnih lastnosti nas je plastika povsem omrežila in jo najdemo na vsakem koraku. To pomeni, da so tudi količine plastike, ki jo proizvajamo danes, zelo velike, kar pa je poudarilo negativne strani teh materialov. Gre za dejstvo, da je velika večina plastike narejena iz neobnovljivih fosilnih virov in da je plastika v naravi trajen tujek, ki ga narava 'ne zna' predelati. Iz tega sledijo vse neprijetnosti s plastičnimi odpadki. Seveda pa za težave nikakor ni kriva plastika, temveč ljudje, ki plastiko tako veselo uporabljamo.
Dandanes po vsem svetu proizvedejo osem tisoč kilogramov plastike na sekundo! Najbolj pereče vprašanje je, kje vsa ta plastika konča?
Veliko med deponiranimi odpadki, kjer bo počakala, da bomo znali iz nje še kaj narediti, žal pa je ogromno konča v okolju, kjer nima mesta. Lahko zgolj kazi podobo okolice, lahko je neposredna, fizična nevarnost za živali, verjamem pa, da vseh učinkov še ne poznamo in bomo nad njimi presenečeni. Ko bomo razumeli več, bomo verjetno zbrali voljo, da svoje obnašanje zares spremenimo. Pričakujem, da bodo čez nekaj generacij na naše ravnanje s plastiko gledali kot danes mi gledamo na medicino pred odkritjem mikroorganizmov in njihovega pomena pri prenašanju bolezni.
Kako to vpliva na okolje?
Najbolj me skrbijo nevidni kemijski učinki, ki lahko z velikimi količinami plastike postanejo bolj pomembni. Vemo, da se na male plastične delce v morjih vežejo kemijska onesnaževala, kakšen je dolgoročni učinek tega, pa ne vemo. Lahko, da je to nepomembno, lahko bomo imeli zastrupljene mulje, lahko je to pot za onesnaževala v prehransko verigo. To so vprašanja, na katera danes nimamo odgovorov, in na to temo potekajo raziskave.
Ogromno plastičnih odpadkov konča v morju. Raziskujete Jadransko morje – kakšne so ugotovitve?
Pred leti, ko se je začelo pisati o plastičnih odpadkih v Tihem oceanu, sem želel ugotoviti, koliko plastike je v našem morju, in ta problem približati ljudem. To namreč ni neka oddaljena težava, temveč je še kako povezana z nami in okoljem, ki nam je pomembno. Žal plastiko najdemo povsod v morskem okolju: na obali, na dnu, na površju, celo v živalih ... Jadransko morje v celoti je kar močno obremenjeno, kar ni presenetljivo glede na obseg uporab tega skoraj zaprtega morja. Tudi celotno Sredozemsko morje je močno obremenjeno, tako da stanje pri nas ne preseneča. Vsakogar, ki se bo začel dolgočasiti na morju, pozivam, naj malo pogleda okoli sebe, pobrska po pesku, pogleda po dnu in zagotavljam vam, da boste zelo hitro našli plastiko. Dokler ne iščemo plastike, je pogosto ne vidimo, ko začnemo, pa ji ni videti konca.
Veliko se govori o bioplastiki, o življenju 'brez odpatkov'. Sta to rešitvi?
To so koraki v pravo smer. Bioplastika, to je bioosnovana in/ali biorazgradljiva plastika, prinaša koristi, vendar bo verjetno še dolgo zajema manjši del plastike. Družba brez odpadkov je naravni koncept kroženja snovi in je idealen cilj, žal pa smo v vsakdanji praksi še daleč od tega stanja. Nam pa to daje možnosti, da delamo hitre in pomembne izboljšave.
Besedilo: Ksenija Sedej
Fotografije: Arhiv Noaa, Luka Karlin-mao, Osebni Arhiv
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču