Ambiciozno in kritično utemeljuje svoje poglede na slovensko zdravstvo, katerega pomemben del so diplomirane medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege. Brez dlake na jeziku pravi, da so za svoj podrejeni položaj v našem zdravstvenem sistemu krivi tudi sami.
Izr. prof. dr. Brigita Skela Savič dobro pozna bolnišnično in izobraževalno okolje. Na Onkološkem inštitutu je v 18 letih prehodila pot od višje medicinske sestre do pomočnice strokovnega direktorja za zdravstveno nego in oskrbo. Leta 2007, potem ko je doktorirala, pa je postala dekanka Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice. Fakulteta se je pozneje preimenovala in danes ponosno nosi ime prve 'skrbstvene sestre' Angele Boškin, ki je med 1. svetovno vojno delala v vojaških bolnišnicah, po vojni pa je na Jesenicah med drugim ustanovila posvetovalnico za matere in dojenčke.
Na fakulteti, ki jo vodite, med drugimi izobražujete bodoče diplomirane medicinske sestre. V zdravstvu in v družbi nasploh še vedno velja, da je medicinska sestra zdravnikova pomočnica, ne pa samostojna oseba s svojimi kompetencami in odgovornostmi. Kako spreminjate to paradigmo?
Osnovni problem je v tem, kako medicinske sestre v Sloveniji razumejo sebe in svoj poklic. Veliko izhaja iz njih samih. Tako kot mi sami razumemo svoje poklicno poslanstvo, tako ga bomo uveljavljali v poklicnem okolju. Bolnik medicinsko sestro vidi in doživlja tako, kot ona doživlja samo sebe. Bolnik je oseba s svojimi potrebami, ki po svoje doživlja svojo bolezen. Zdravstvena nega pa se s svojimi pristopi vključuje v celovito dojemanje zdravega in bolnega človeka.
Druga pomembna ovira spreminjanja te paradigme je še vedno zasidrana hierarhija med zdravstvenimi delavci, ki duši inovativnost zaposlenih in medpoklicno sodelovanje. Da bi diplomiranim medicinskim sestram dali pravo vlogo v zdravstvenem sistemu, je dovolj, če pogledamo čez meje Slovenije in preberemo spoznanja raziskav o pomenu stopnje izobrazbe in števila zaposlenih na to, kako uspešno so bolniki obravnavani. Reprezentativnih raziskav in evropskih praks je veliko, samo politika in zdravniki nočejo slišati zanje.
Kako torej medicinske sestre dojemajo sebe in svoj poklic?
Na fakulteti jih poleg strokovnih vsebin učimo tudi o pomenu spremljanja lastnega dela, izobraževanja, o poklicnih vrednotah, etiki, odgovornosti in odgovornosti za razvoj stroke. Po diplomi gredo v službo in 'padejo v sistem'. Vsak sistem ima svoje vrednote in svojo kulturo – to se ne da spremeniti čez noč. Medicinska sestra se torej prilagodi in večinoma privoli v podrejen položaj. Dejstvo pa je, da bodo le same spremenile sistem, in sicer tako, da bodo bolje opremljene z znanjem in da bodo znanje prenašale v delovno okolje, med bolnike. A osnova, ponavljam, je razumeti sebe in odgovornost za razvoj stroke. To je začaran krog, ker imamo premalo visoko izobraženih medicinskih sester.
Ampak bolniki od medicinskih sester ne pričakujemo le znanja, ampak tudi sočutje, razumevanje, ki ga pri zdravnikih marsikateri pacient pogreša ...
Sočutje prihaja z znanjem o potrebah bolnikov, poklicno etiko, veščinami komunikacije in poklicno samopodobo. Vse bolj prihaja v ospredje tudi poznavanje ranljivosti v družbi in multikulturnosti. Lahko si sočuten in delaš strokovne napake ali ne narediš tistega, kar bi bolnik potreboval, ker je premalo zaposlenih za število bolnikov, za katere je treba poskrbeti, ali mogoče nimaš dovolj znanj, pripomočkov.
Če se vrneva k premajhnemu številu diplomiranih medicinskih sester ... Dogaja se, da srednje medicinske sestre prevzemajo delo diplomiranih kolegic, čeprav so precej slabše plačane. To ni pravično, se strinjate?
Res je, to ni pravičen sistem. A nepravično je to predvsem do diplomiranih medicinskih sester, ki dopoldne opravljajo svoje delo, potem pa popoldne tega dela ne morejo predati diplomirani kolegici, ker je ni. In ga preda srednješolsko izobraženi medicinski sestri. Pravično, predvsem z vidika bolnikov, bi bilo, da Slovenija vzpostavi izobraževanje na področju zdravstvene nege, kot ga predpisuje evropska direktiva. Ta pravi, da je zdravstvena nega družbeno odgovoren poklic, za katere Evropska unija zahteva primerljivo storitev v vseh svojih članicah.
Država Slovenija to direktivo usposobljenosti za poklic upošteva za vse druge poklice v direktivi, kot so zdravniki zobozdravniki, farmacevti, babice, veterinarji in arhitekti, krši pa jo za edino poklicno skupino v tej direktivi, to so medicinske sestre, in v mednarodnih evidencah prikazuje podatke, kjer tega ne pojasni? To zagotovo ni v interesu bolnikov!
Sistem zagotovo ni pravičen ne do srednjih ne do diplomiranih medicinskih sester. Pravite, da je rešitev v dodatni izobrazbi. Pa se srednje medicinske sestre želijo dodatno izobraževati in diplomirati? Si tega želijo zdravstveni domovi, bolnišnice?
In sva spet pri problemu. Velika večina se želi izobraževati, financiranje pričakujejo od delodajalca, nekatere medicinske sestre pa si tega ne želijo in vztrajajo, da bodo do konca poklicne poti opravljale delo, ki ga že zdaj. Taki primeri so po besedah menedžmenta v zdravstveni negi pogostejši na intenzivnih oddelkih, kjer je plača nekoliko višja. Ne glede na to pa menim, da dodatno izobraževanje ni stvar posameznika, ampak stvar organizacije, menedžmenta.
Če bi bolnišnica rekla, da bo v desetih letih spremenila kadrovsko strukturo, bi s tem srednje medicinske sestre 'prisilila' v dodatno izobraževanje. Res je, da bi jih morali potem tudi bolje plačati, zato tega zanimanja seveda ni. Očitno tudi v prihodnosti ne bomo upoštevali evropske direktive, čeprav je dokazano, da stopnja izobrazbe zdravstvenih delavcev pomembno vpliva na izid zdravljenja bolnikov. En problem je torej denar, drugi pa kult moči – da zdravnikom ustreza, da so medicinske sestre kot manj izobražene v podrejenem položaju, kar zagotovo ne koristi vzdržnosti zdravstvenega sistema.
Ko omenjate zdravnike – zdravniški sindikat za pravice ceha stavka. Zakaj ne stavkajo še medicinske sestre?
Zaradi etične drže do pacienta. A sama se s tem ne strinjam. Bolj etično se mi zdi, da bolnika opozoriš, da bi zanj lahko boljše delal in skrbel ob vzpostavljenih mednarodno primerljivih pogojih in standardih dela. To se mi zdi precej bolj družbeno odgovorno, kot pa molčati in ne stavkati. Moje mnenje je, da bi morale stavkati! Stavkati bi morale za dvig kadrovskih normativov in dvig stopnje izobrazbe v zdravstveni negi, saj oboje pomeni manj zapletov v zdravstveni obravnavi, vsak zaplet pa ima svojo ceno. Raziskovalno preverjeno dejstvo je, da so medicinske sestre zaradi delovnih obremenitev v stresu, utrujene in s tem bolj zmotljive, več na bolniški zaradi padca odpornosti in kostno-mišičnih obolenj. Sem pa prepričana, da ne bodo stavkale za dvig plač, temveč prej za ureditev delovnih razmer in upoštevanje evropske direktive.
Pričakovala sem, da boste veliko govorili o izobraževanju, ker je to vaše področje. Fakulteta, ki jo vodite, ne spada pod nobeno univerzo, njena ustanoviteljica je Občina Jesenice. V Sloveniji imamo osem zdravstvenih fakultet, je to preveč?
Če za merilo vzameva število usposobljenih visokošolskih učiteljev za področje zdravstvene nege in število kliničnih mentorjev v kliničnih okoljih, potem da, fakultet je preveč. Obstoječe bi se morale združiti v štiri ali pet srednje velikih fakultet. Če pa gledamo z vidika, ki sem ga že omenila, da bi morala Slovenija zvišati stopnjo izobrazbe v zdravstveni negi, pa jih najbrž ni preveč. Če v zdravstvu dela 15 tisoč medicinskih sester in je od tega diplomiranih le pet tisoč, potem je treba najmanj pet tisočim omogočiti nadaljnje izobraževanje. Če bi obstajala želja po tem, potem bi odgovorni naredili projekcijo, ki bi nam jasno povedala, kje jih bomo izobraževali in s tem tudi, koliko zdravstvenih fakultet potrebujemo.
Zakaj je ne izdelajo na Ministrstvu za zdravje ali pa na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje?
Ministrstvo za zdravje ima na področju reguliranega poklica medicinskih sester še veliko dela. Najprej naj naredi projekcijo, kdaj bo večina izvajalcev v zdravstveni negi izobražena v skladu z že omenjeno direktivo, sledi ureditev normativov glede na stopnjo izobrazbe in zahtevnost bolnikov. Žal je področje zdravstvene nege priročno za politično kupčkanje in preigravanje in se z njo ukvarjajo tudi tisti, ki si ne preberejo niti temeljnih dokumentov, ki področje urejajo.
Besedilo: Maja Sodja
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del