Dr. Danilo Türk: "Nisem človek, ki bi se delal bolj pametnega od zdravnika."

V program SVIT je vključenih več kot pol milijona ljudi, starih od 50 do 74 let. Rak na debelem črevesu in danki vsako leto prizadene več kot 1.600 ljudi, od katerih polovica umre. Zato lahko odziv na vabilo obvaruje vaše življenje in vam prihrani trpljenje. Nekdanji predsednik države in častni pokrovitelj programa SVIT dr. Danilo Türk sicer ni imel osebne izkušnje s to obliko raka, so mu pa pred šestimi leti pravočasno odkrili in pozdravili raka na prostati.

Na robotsko operacijo, ki je bila v tistem času pri nas še v povojih, se je odpravil v Avstrijo. Njegova izbira zdravljenja v tirolskem Innsbrucku je v javnosti dvignila nemalo prahu, češ da predsednik republike svojega zdravljenja ne zaupa domačim zdravnikom, državljani pa ga moramo. A dr. Türk se je za operacijo v tujini odločil po nasvetu slovenskih zdravnikov in jo sam tudi v celoti plačal: »Pri nas imamo pač specifično optiko pri teh rečeh, bolezen so diagnosticirali pri nas in slovenski zdravniki so mi svetovali to zdravljenje, ki sem si ga plačal sam. Veste, v svetu navadno ni tako. Doživel sem celo izjave v smislu: dobro, šel je, da ne umre, ampak naj mu bo, saj je sam plačal. Nisem človek, ki bi se delal bolj pametnega od zdravnika, to sem vzel resno in z zdravljenjem nisem odlašal.«

Zdravje ni le pravica, ampak tudi osebna odgovornost

Tako meni nekdanji predsednik in podpira vse presejalne programe. Za kolonoskopijo se je prvič odločil v New Yorku, kjer je v časopisju prebral, da je po 50. letu čas, ko je preventivni pregled črevesa dobro opraviti. V programu SVIT so med letoma 2009 in 2015 opravili že več kot 50 tisoč kolonoskopij in marsikateremu bolniku rešili življenje. Umrljivost za rakom na debelem črevesju in danki, ki je drugi najpogostejši rak, namreč od leta 2012 upada. A na nedavnem simpoziju Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo, ki letos obeležuje 50-letnico delovanja, so zdravniki specialisti opozorili, da bi lahko z najnaprednejšo endoskopsko tehnologijo svoje učinkovito delo še izboljšali, zato si želijo več posluha državnih institucij. Dr. Türk je endoskopski pregled črevesa doslej sicer prestal že trikrat: »Tu se mora človek odločiti, kaj mu je pomembno. To ni najprijetnejša izkušnja, sploh večina medicinskih pregledov ni posebej prijetna, ampak je nujna in koristna.« V Sloveniji imamo kar nekaj presejalnih programov, državni program SVIT se uvršča celo med najboljše v Evropi, toda njihov učinek je odvisen predvsem od sodelovanja ciljne skupine. Ali kot pravi naš sogovornik: »Preventiva vam ne more ničesar dati, če se zanjo ne odločite. Sistem vam lahko ponudi možnosti, ampak vas v nič ne sili. Tukaj pride do izraza lastna odgovornost za svoje zdravje.«

Raje za zdravje kot za nov avto

Nekdanji predsednik se vsako leto odpravi na temeljit preventivni zdravniški pregled, katerega stroške plača sam: »Menim, da je pri mojih letih to vredno. Tako so mi pred časom hitreje odkrili tudi raka na prostati. Imel sem nekaj situacij, pri katerih je bila skrb za lastno zdravje zelo pomembna, tako pri diagnozi kot pri samem zdravljenju. Vsako leto obiščem tudi zdravilišče, kjer mi pregledajo stanje sklepov, in se učim vaj, ki organizem ohranjajo pri zdravju. Skrbim pa tudi za bolj vsakdanje stvari, prehrano in gibanje, predvsem hojo.« Na pripombo, da si marsikateri državljan tega ne more privoščiti in da je dostopnost do zdravstvenih storitev preslaba, pa dr. Türk odgovarja: »Seveda je dostopnost preslaba. Tu obstaja dvojnost, javno in zasebno zdravstvo, med katerima še nismo našli dobrega razmerja. Vem, da spadam v privilegiran del slovenske družbe, ker imam, ne bom rekel bleščeče prihodke, ampak imam dovolj, da namenim za zdravje. Nekateri svoj denar raje porabijo za nov avto ... Opažam, da je moja poraba zdaj že precej večja, kot je bila pred 20 leti. Če je človek mlajši, ima manj potreb, ko je starejši, se pojavijo nove. Jaz bi bil za to, da se naša razprava o zdravstvenem sistemu konča z nekim pametnim ravnotežjem, da bo dostopnost za vse dovolj dobra, hkrati pa, da bo vsak, ki bi želel nadstandard ali ima za to zdravstvene razloge, to tudi lahko imel.«

Zdrava hrana je razvojna stopnja

Nekdanji predsednik opaža veliko družbeno spremembo na področju prehranjevanja: »Zdi se mi izjemno pomembno, da se otrokom v šolah zagotovi zdrava in redna prehrana. To je bistven pogoj zdravja.« Po njegovem mnenju bi morale biti informacije o zdravi prehrani, presejalnih in preventivnih programih dostopne najširši javnosti. Ker velik del populacije o preprečevanju bolezni ne razmišlja, saj imajo preveč vsakdanjih skrbi, si želi, da bi ljudi na to opominjali ob najrazličnejših priložnostih. »To niso kaprice, to je zahteva naše razvojne stopnje. Kot je bila v nekih prejšnjih obdobjih osebna higiena stvar, za katero se je bilo treba potruditi, je zdaj nezdrava prehrana nekaj, na kar je treba misliti, kako bi izboljšali.« In razvade? Dr. Danilo Türk pravi, da posebnih nima. Se pa privaja na zmernost, ki ni preprosta: »Če je človek bolj nervozen, več je, kar zagotovo ni dobro. Ko se človek stara, star bom 65 let, mora prilagajati količine. Najti prave količine je ključno, to je moj največji problem.«

Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografija: Goran Antley

Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj