Človek z neizmerno voljo do življenja, človek, ki je živel za druge, ki je bil srečen, ko je osrečil druge …
“Videti je, kot da bi bilo o lepoti že vse povedano in premišljeno, pa vendar lepota ostaja bolj kot kdaj prej skrivnost. Bolj jo opredeljujemo, bolj ji postavljamo merila in norme, bolj se ji uspe izmuzniti vsem opredelitvam in razlagam. Lepota je tista izjemna privlačnost, ki prihaja iz daljave kot stalnica, kot občutje nečesa, kar je zasidrano v nevidnem spominu zavesti. Kot bi bila smisel in bistvo na skrivaj povezana, da razkrijeta samo zamisel božanskega in svetega. Lepot je toliko kot oči, ki jo opazujejo, pa vendar: čeprav je res, da se lepe stvari nenehno spreminjajo, je prav tako res, da se bistvo lepote, to, kar je lepo samo po sebi, v ničemer ne spremeni …” je bil odgovor na vprašanje, kaj je zanj definicija lepote, v intervjuju, ki sem ga pred leti imela z dr. Francijem Planinškom, specialistom plastične in rekonstruktivne kirurgije.
Vest o tem, da je za vedno odšel, je razžalostila številne, tolaži le tista iskrica, da se je rešil trpljenja. A vse se je zgodilo mnogo prekmalu. Devetinpetdeset let je imel in toliko bi še lahko dal najprej svojim bližnjim, sinu in seveda stroki. Predan zdravnik, estetski kirurg, ki pa ni delal le lepotnih popravkov, bil je vrhunski pri rekonstrukciji rok in prstov po težkih poškodbah, prav tako je operiral večje površine telesa po opeklinah oziroma nesrečah.
“Prav s starostjo dobiš izkušnje kirurškega odločanja, prepoznavanja morebitnih zank, razumevanja besednjaka tkiv. To moraš znati slišati in razumeti in vse to ti zagotavlja neko varnost za paciente. Znaš se odločiti in rezultate predvideti še za leta vnaprej. S starostjo in kilometrino pridobiš izkušnje, ki te vodijo varno do želenega cilja. Tega ne vidiš na operacijski mizi, temveč šele nekaj mesecev po končanem posegu. Oziroma realneje čez leta. Ko si mlad, sicer obvladaš tehniko in rad bi letel, manjkajo pa ti izkušnje in plahost. Takrat te pozdravljajo mladenke, ko enkrat postaneš zrel, pa tudi starejše gospe. Zdaj sem v tej fazi. Ko se začneš ukvarjati z 'obraznimi liftingi', si zrel, čeprav še danes naredim veliko dojk. Lifting obraza se od številnih drugih operacij razlikuje po kompleksnosti. Biti moraš izkušen, varen in z močnim občutkom za lepo. Kaj in v kolikšni meri komu ...” je pred nekaj leti izjavil za našo revijo in že sam odgovor kaže, kakšen velik človek je bil. Vedno je s ponosom povedal, od kod prihaja.
“Rojen sem na kmetiji, zato mi nikoli ni bilo težko zdraviti kogarkoli, nikoli namreč ne delam razlik med ljudmi. Če ima nekdo najdražji plašč, to še ne pomeni, da bo prej na vrsti. Moja mama je bila kmetica in je vsak dan trdo delala. Oba starša sta me šolala z zaslužkom od prodaje mleka in pridelkov. Hvaležen sem jima, da sta me poslala na izobraževanje v tujino, v Brazilijo, ZDA in po Evropi. Izšolala sta me torej slovenska kmeta.”
Njegovo delo strokovno in s ponosom nadaljujejo njegovi učenci, med njimi dr. Igor Višnjar:
“Naš Franc ... izjemen in neponovljiv človek. Glede dela perfekcionist in neskončen estet, ki je svoje znanje nesebično predajal nam, svojim učencem. Kot človek je bil vrelec idej, hudomušnosti, norčij pa tudi življenjskih nasvetov in modrosti, velikokrat na boleče iskren način. Zelo nepopustljiv do sebe in seveda tudi do nas, a nikoli brez razloga in namena. V sebi večni otrok, z nepredstavljivimi širinami uma in spretnostjo rok. Tako zelo karizmatičen in nemalokrat hudo zabaven, dostikrat pa tudi zelo naporen. Vseeno pa je bilo biti v njegovi bližini vedno užitek. Za vedno bo pustil pečat v mojem življenju. Tako na osebnem kot na strokovnem področju. Zaradi njega sem se zaljubil v plastično in estetsko kirurgijo. Prav on je tisti, zaradi katerega gledam na mnogo stvari drugače, njegovo poslanstvo in občutek za zmernost pa danes z velikim spoštovanjem nadaljujeva z dr. Medvedom, tudi njegovim učencem. Ponosna sva, da sva se učila kirurških veščin in življenja prav od Franca Planinška,” je ob njegovi smrti povedal dr. Igor Višnjar, njegov učenec in prijatelj.
Napisala: Sandra Bratuša // Fotografiji: Saša Hess
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču