O adventu in veselem decembru, Božičku in Dedku Mrazu ter o bistvu božiča.
Kako to, da imajo vse sosednje države advente in božične sejme, pri nas pa imamo veseli december?
V Sloveniji kot delu nekdanje Jugoslavije je bilo praznovanje božiča na javni ravni prepovedano in se je umaknilo v družinska okolja. Božič tudi ni bil dela prost dan vse od leta 1952. Do sprememb je prišlo šele leta 1986, ko je takratni predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Jože Smole voščil ljudem prek medijev vesel božič in omogočil to tudi takratnemu ljubljanskemu metropolitu Alojziju Šuštarju.
V časopisih so začeli objavljati božična voščila na naslovnicah od leta 1989. Javno praznovanje božiča je seveda v veliki meri sovpadalo z zadnjimi urami skupne države. V tem času so se prednovoletna praznovanja, zlasti sejmi in prireditve, imenovala Veseli december. V večini evropskih držav ta čas imenujejo advent in imajo adventne ali božične sejme, izdajajo adventne koledarje, kuharske knjige za pripravo adventnih jedi ... Oznaka Veseli december je v Sloveniji še eden v nizu »poosamosvojitvenih kompromisov« in odslikava naše karakterološke podobe.
Kato to, da se pri nas v tem času poudarja veseljačenje, medtem ko se preostali svet umirja?
Prav zaradi slogana 'Veseli december', ki v osnovi poudarja veseljačenje, ne pa umirjeno pričakovanje ter pripravo na praznik, ima v tem obdobju dogajanje različne ravni veseljačenja, kar pa je v bistvu lastnost pričakovanja in s silvestrovanji vstopa v novo leto.
Povsod lahko preberemo, da je Božiček izum Coca-Cole in je k nam prišel iz Amerike. Vendar je predvsem v mestih tradicija Božička precej daljša. Kdo ima prav oziroma kdaj je tega Božička zamenjal Coca-Colin?
Razlikovati moramo dve varianti Božička. Prvi je nevidni obdarovalec, še leta po drugi svetovni vojni imenovan Jezušček. To je značilna naša tradicija. Coca-Colin Božiček pa je kostumiran lik, podobno kot Dedek Mraz. Tega Božička, ki je globalni lik, smo začeli prevzemati po osamosvojitvi.
Smo res izgubili bistvo božiča ali je bistvo božiča zdaj samo drugačno, kot je bilo včasih?
Razlikovati moramo razumevanje bistva božiča pri verujočih (kristjanih in pravoslavnih) in neverujočih. Tudi zadnji pogosto praznujejo ta praznik, vendar brez nekih duhovnih razsežnosti, zgolj na ravni druženja in kulinarike. Temeljno bistvo božiča seveda ostaja, spreminjajo pa se načini in oblike praznika, njegove vsebine, vrste ustvarjalnosti ...
Kljub velikim vplivom globalnega potrošništva ima ta praznik še vedno poudarjene družinske razsežnosti. Prepoved javnega praznovanja po drugi svetovni vojni je v bistvu prazniku koristila, saj ga je dolga desetletja ohranjala v intimah družinskega življenja.
Kaj menite, živijo Miklavž, Božiček in Dedek Mraz v sožitju, ali bijejo boj za prevlado? Kdo ima več privržencev?
Pri mladini živijo vsi trije možje v sožitju. Kateri od njih ima več privržencev, bi težko sodil. Vsekakor bi bilo zelo slabo, če bi sledili nekaterim slaboumnim idejam po osamosvojitvi, češ da je treba ukiniti Dedka Mraza ipd. Iz zgodovine bi se lahko naučili, da nobena prepoved obrednega dogajanja nikoli ni prinesla želenega učinka. Prav nasprotno.
Besedilo: Vera Simončič // Fotografija: Aleksandra Saša Prelesnik
