Dr. Marjan Pajntar: Medicinska hipnoza

Medicinska hipnoza, ki jo izvaja hipnoterapevt prof. dr. Marjan Pajntar, dr. med, ni niti malo podobna temu filmskemu prizoru.

V grobem gre za spremenjeno stanje zavesti, kjer so sugestije izredno močne. Govorimo o hipersugestiji. V tem stanju lahko uporabljamo različne medicinske tehnike, predvsem psihoterapevtske. A preden se lotimo natančne razlage, kaj je medicinska hipnoza, pri katerih bolezenskih stanjih pomaga, kako uspešna je pri otrocih, zakaj še ni uradno priznana metoda zdravljenja in kaj hipnoza pomeni v rokah napačnega človeka, nekaj besed o prof. dr. Pajntarju. Na intervju ga je pripeljala hči Boni Pajntar Plut, prav tako hipnoterapevtka, po izobrazbi psihologinja. Dobili smo se v hotelskem baru, ker so jim v bloku, kjer imajo ordinacijo, na veliko in glasno vrtali. Kljub temu je prof. dr. Pajntar tisti dan opravil nekaj seans. In mi na samem začetku pogovora povedal, da so v Jani o njem že pisali. Vprašala sem ga, koliko ljudi hipnotizira na dan, pa je rekel, da zdaj manj kot pred leti. Pri 83 letih še vedno dela, je človek, ki ga poslušaš z odprtimi usti, je strokovno podkovan znanstvenik z izjemnim smislom za humor.

»Ko pacient prvič pride k meni, si zanj vzamem uro časa. Zdravniško uro, v kateri me zanima natančna anamneza. Tudi na tečajih, kjer učim o hipnozi, vedno poudarim, da se hipnoze ne sme delati kar tja v tri dni. Poglobljena anamneza pomeni, kakšne težave ima bolnik v življenju po psihični plati.« Te težave so lahko družinske narave, težave z otroki, alkoholizmom. »Zelo me zanima pacientova mladost. Moje standardno vprašanje je, ali je imel pacient oba starša, ali je oče popival, sta se oče in mama prepirala, poljubljala. Čustvena plat je najpomembnejša.« To je tisto, kar nas v mladosti najbolj zaznamuje, a rakova rana psihosomatskih bolezni je razvajenost, pravi prof. dr. Pajntar. »Danes imamo cel kup mladih, ki se mame držijo kot klop. Ta razvajenost je moteča v tem, ker ljudi ne utrdi. Ne pripravi za borbo. Imel sem bolnika, ki je padel v težko depresijo. Bil je fakultetno izobražen, šel je v službo, tam pa so ga vsi potlačili. Padel je v depresijo, ker ni bil borben. Tri dni na teden je spal pri dekletu, štiri dni pa še vedno pri mami, da ga je pocrkljala.«

Pacienti, ki iščejo pomoč, so v večini depresivni, anksiozni, imajo fobične ali pa psihosomatske težave. Hipnoterapija je primerna tudi za odpravljanje tikov, ki jih pozdravijo z dvema do štirimi seansami. »Imel sem osemletnega otroka, ki je od sedmega do osmega leta zaradi tikov pri psihiatrinji dobival zelo močna zdravila. Pri meni je bil dvakrat, oba tika smo odpravili.« Še bolj zanimiv je primer fantka, ki je pri sedmih letih začel kakati v hlače. Štiri leta so ga vlekli od enega zdravnika do drugega, potem pa ugotovili, da ne gre za fizičen, ampak psihičen vzrok. »Mama ga je peljala k psihologinji, ki ji je svetovala, naj ga pripelje k meni. Fantka sem v hipnozi vprašal, ali ima psa. Ali ga pelje ven lulat in kakat. Ali se njegov pes polula in pokaka kar za vsakim vogalom. Pa mi je rekel, da ne. In sem mu rekel, naj si potem tudi on najde mesto za kakanje. Ne pa da kaka kar v hlače. In se ni več.«

MEDICINSKA HIPNOZA NI ČARANJE

»Tisti, ki bi radi shujšali, mislijo, da bodo prišli k meni, da jih bom začaral, pa bodo shujšali.« A tako (žal) ne gre. »Nobena shujševalna kura ne pomaga. Imel sem 28 let staro žensko, ki je do 28. leta z najrazličnejšimi kurami shujšala za 500 kilogramov, zredila pa se je za 520.« Debelost je vse večja težava naše družbe, tako med odraslimi kot med otroki. »Terapija traja dve leti. Pri debelosti ni hitrih rezultatov. Tudi pri tistih, ki jim hipnoza pomaga, jo je treba na nekaj mesecev obnavljati.« Okrepiti jim je treba samozavest, samozadostnost, močno voljo po spremembi. »Veliko je treba delati, kar pa se številnim ne ljubi.«

Hipnozo kot medicinsko sredstvo so v Evropi prvi priznali Britanci leta 1955, Američani leta 1958.« Hipnoza ni spanje. »Z modernimi pretoki krvi skozi možgane so ugotovili, da je hipnoza budno stanje z zoženo zavestjo.«

To pomeni, da človeka pod hipnozo zanima le pogovor med njim in hipnoterapevtom. Dogajanja okoli sebe se povsem zaveda, a zanj ni pomembno. »Sugestija je blazno močna. Če vam nekaj rečem zdajle, bo to veljalo bistveno manj, kot če vam ta isti stavek povem, ko ste pod hipnozo. Takrat bo imel ta stavek bistveno večjo težo.«

Hipnoza je hipersugestija v hipnotičnem stanju. Sodobna definicja pravi, da je hipnoza budno stanje zavesti. Pacient lahko kadarkoli med seanso vstane in odide.

»V hipnozi s psihoterapevtskimi sredstvi zdravim v hipnotičnem stanju. To je pomembno. Ne zdravim s hipnozo. Zdravim v stanju hipnoze.«

Razlika med hipnoterapijo in psihoterapijo je ta, da psihoterapevt in pacient komunicirata na zavestni ravni. Hipnoza pa vpliva na našo podzavest. »Psihoterapija težkega depresivnega pacienta traja sedem let, hipnoterapija pa leto dni.«

Rezultati so torej hitrejši, vendar le, če hipnoterapijo izvaja za to usposobljen terapevt.

»Ogromno je šarlatanov, ki niso moralni. Mi se ravnamo po evropskem kodeksu, ki jasno opredeljuje, kaj je dovoljeno in kaj ni.« Ne nasedajte torej različnim lovcem na denar, ki bodo vaše težave izkoristili le za to, da si bodo napolnili žepe. Poleg tega je hipnoza v rokah napačnega človeka lahko izjemno nevarna.

»Imamo Društvo za medicinsko hipnozo Slovenije, v katerem izvajamo tečaje. K nam hodijo zdravniki, medicinske sestre. Vsi spoštujemo evropski kodeks.«

NAJLAŽJE JE PREDPISATI TABLETE

»Ko vidim, koliko tablet predpisujejo nekateri psihiatri, me je groza. Nisem proti tabletam, da bo jasno. Vendar obstaja študija, ki je pokazala, da je danes zelo poznana tableta zoloft učinkovala pri 56 odstotkih ljudi, vključenih v raziskavo. Placebo pa pri 50 odstotkih.«

Bolnikom, ki pridejo k njemu, nikoli ne reče, naj nehajo jemati tablete. Reče jim, naj se o tem pogovorijo s psihiatrom in skupaj ugotovijo, ali so tablete še potrebne ali ne.

»Kdaj pa bo hipnoterapija priznana metoda zdravljenja?« strneva pogovor. »Že nekaj let prosimo, da bi jo priznali, pa se nikamor ne premakne. Borimo se. Vendar me moti, ker nam ne povedo jasno, kaj vse naj pripravimo. Oni le zahtevajo dopolnitev za dopolnitvijo. In tako se igramo že dve leti.« Kar je absurd, ker se, kot že rečeno, o medicinski hipnozi vse pogosteje izobražujejo zdravniki, zobozdravniki in drugi medicinski delavci. Vse pogosteje medicinsko hipnozo uporabljajo pri svojem delu, ker dokazano koristi bolnikom.

Besedilo: Maja Sodja // Fotografije: shutterstock

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču