Dr. Petar Papuga: Pri prehranjevanju upoštevajmo letne čase

5. 2. 2018 | Vir: Jana
Deli
Dr. Petar Papuga: Pri prehranjevanju upoštevajmo letne čase (foto: Goran Antley)
Goran Antley

Prvi vikend v februarju je v ljubljanskem Cankarjevem domu potekal Festival celostnega zdravja Dao Yah, na katerem je sodeloval tudi specialist akupunkture Petar Papuga, dr. med., ki se je posvetil preseganju iluzij o zdravem prehranjevanju.

Stalno spreminjajoči in izključujoči se prehranski nasveti vnašajo zmedo, nemir in na koncu odpirajo več vprašanj kot odgovorov. Z obiljem prežeto sodobno družbo navdajajo z občutki slabe vesti, predebele, presuhe in večino vmes pa pehajo v resnično obsesijo z zdravo prehrano. Specialist akupunkture Petar Papuga, dr. med., opozarja, naj namesto nenehnih diet spremenimo predvsem algoritem prehranjevanja.

Z izjemo odraščajočih otrok v obdobjih hitre rasti to pomeni čim manj hrane ter čim več tekočine in gibanja. Pomembno je, da opazujemo počutje po hranjenju, kakovost prebave, dolgoročne in kratkoročne vplive posameznih živil na telo. Ko te prepoznamo, uvedemo potrebne spremembe in ne ponavljamo starih napak, svetuje zdravnik uradne medicine in tradicionalne kitajske medicine.

Tradicionalna kitajska medicina (TKM) je kompleksen sistem komplementarnega zdravljenja, dietoterapija pa ena njegovih najpomembnejših metod za celostno zdravje posameznika: »Pomembno je, da pred obravnavo poiščemo vzroke posameznikovih težav. Skozi evolucijo človeške misli in življenja je teza o zdravi prehrani dobila mnogotera obličja. Zato je treba razumeti, da TKM ponuja obsežno količino diagnostičnih prijemov, s katerimi lahko ovrednotimo kakovost delovanja prebavil in odziv telesa na hrano. Mislim, da je to pravzaprav osrednja nit celotnega Festivala celostnega zdravja – da ljudem namesto receptov ponudimo algoritem ali zaporedje, kako prepoznati vpliv hrane na telo v čim krajšem času in ne ponavljati starih napak.«

Po meri posameznika in skladno z letnimi časi

Priznani zdravnik poudarja, da moramo pri prehranjevanju v splošnem upoštevati letne čase, dnevni ritem, kombinacijo živil, starost in predvsem odziv posameznika na določene vrste hrane. »Če razmišljate o življenju in zdravju v luči naravnih tokov, upoštevajte letne čase, postavo, telesno dejavnost in trenutno zdravstveno stanje, energijsko in čustveno. Vse to so dejavniki, ki nam pomagajo določiti odmerke posamezne skupine živil, vrsto začimb in podobno. Potem je pomemben tudi specifičen vpliv živila na telesna tkiva in organe. Če želite podpreti prebavo, vnašajte živila, ki vlažijo in spodbujajo prebavo (vlaknine, semena), in namakajte hrano pred uživanjem. To je neko zaporedje, s katerim pristopamo k posamezniku in njegovim prehranskim potrebam. Če nekdo na primer prepogosto odvaja, mu pomagamo tako, da dodajamo začimbe, ki zmanjšajo vrenje slabo prebavljenih živil, priporočamo kuhano hrano oziroma živila, ki v širokem črevesu absorbirajo odvečno tekočino. Seveda pa je treba hrano prilagoditi starosti, količini in vrsti telesne dejavnosti. Če želite starostniku pomagati, da bo čim dlje živel, je najpomembnejši ukrep prilagoditi jedilnik zmogljivosti njegovih prebavil.« Čeprav so bile začimbe in dišavnice, ki so z vidika TKM zelo pomembne, v naši prehrani dolgo zanemarjene, so ozaveščeni ponudniki hrane in pijač nanje vse pozornejši: »Če pogledate denimo kompote in božični čaj, ki so zelo priljubljeni pozimi, jim vedno dodajajo klinčke, muškatni orešček, cimet, ingver in podobne tople začimbe. Te po starodavni kitajski doktrini odženejo hlad iz telesa. Ta del navad in znanja je bil pri nas dolgo v senci, danes pa postaja nekako samoumeven. Poleti vsi jemo več solate, pozimi pa manj, saj iščemo nekaj toplega. To je neka temeljna logika življenja. Ljudje, ki so nenehno vroči, se bodo izogibali toplim in pekočim jedem, ker jim to poslabša počutje.«

Pomen dnevnega ritma in postave

Po TKM je pomemben tudi dnevni ritem: »Če nekdo hujša, naj neha jesti ob sončnem zahodu. Če je nekdo presuh, potem je pravilo zadnjega obroka štiri ure pred spanjem. Uživajmo manjše obroke in ne kombinirajmo beljakovin in ogljikovih hidratov, saj encimi za razgradnjo obeh skupin hranil za svoje kakovostno delovanje potrebujejo različno kislost (pH) okolja. Svežo, predvsem surovo, čim manj škropljeno zelenjavo pa lahko kombiniramo k vsemu, saj je najbolj pristna in najmanj uničena. Vprašanje je le, ali jo lahko prebavimo in ali nas po njej ne bo zeblo. Seveda pa nasvetov ne moremo podajati vsepovprek, ker je treba prehranjevanje prilagoditi posamezniku.«

Poleg dietoterapije je za zmanjševanje prekomerne telesne teže zelo uspešna tudi akupunktura, za katero se je Petar Papuga, dr. med., specializiral na triletnem študiju v Pekingu in Šanghaju: »Akupuntura podpira hujšanje, saj z njo v prvi vrsti pospešimo delovanje trebušne slinavke in želodca, torej organov, ki sta odgovorna za izločanje prebavnih encimov in dokončnega razkroja živil v prebavilih. Da se znebite odvečnih kilogramov in nezdravega gnitja hrane, morate optimizirati hitrost prebave. Če gre hrana skozi prebavila prehitro, je izkoristek njenih vitalnih sestavin slabši. Če prebavljate prepočasi, del odvečne, le delno prebavljene hrane lahko pripomore k odvečnemu razraščanju škodljivih bakterij. Vizija optimalnega hranjenja je, da ne presežemo dejanskih telesnih potreb in ne preobremenimo prebavil.«

Kitajski ključ do celostnega zdravja

Manj je več

Da so tradicionalne jedi iz lokalnega okolja dobra rešitev, da pa naj se izogibamo presežku beljakovin, sladke, goste in mastne hrane, opozarja Papuga, dr. med.: »V smislu tradicionalne lokalne hrane podpiram tisto, kar so ljudje jedli predvsem v času revščine – fižol, joto, žgance in nezabeljeno zelje. Jejmo čim bolj preprosto in količinsko skromno odmerjeno, saj omejitev vnosa kalorij zelo ugodno vpliva na ohranitev zdravja tudi na celični ravni. Vzemite si čas za izbiro hrane in hranjenje samo, zavedajte se tega, kar jeste in opazujte svoje telo po hranjenju. Vsaka hrana, ki vas utrudi, napihuje, povzroča potenje, vznemirja in vas požene na stranišče, je za vas slaba hrana. Te hrane uživajte najmanj, kolikor lahko. Spremenite jedilnik. Poenostavite ga. Zaužijte manj različnih živil, do pet v enem obroku. Hranjenje je svojevrstno zadoščenje, je oralni refleks, ki ga vsak zdrav dojenček prinese na svet. Toda ta občutek varnosti lahko dosežemo tudi z manjšo količino hrane in zavestno izbiro živil ter umirjenim in zavestnim uživanjem hrane.« 

Besedilo: Slavka Brajović Hajdenkumer // Fotografije: Goran Antley

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord