Nova knjiga Triglavske poti avtorja Sama Ruglja slavi hojo, pohajkovanje, naravo in človekovo dušo, ki je po hoji zagotovo srečnejša.
Dr. Samo Rugelj je publicist, ki o različnih temah piše že dve desetletji, največkrat o knjigah in filmih, založnik, ki že 15 let izdaja knjige za zdrav in aktiven življenjski slog ter osebni razvoj posameznika, in oče, ki se že več kot desetletje s svojimi tremi otroki potepa po večjih in manjših kucljih ter obiskuje okoliške urbane prestolnice.
Knjiga, v kateri bo bralec našel ne le opis triglavskih poti in izredno doživljajski zapis 30-urnega potepanja iz Ljubljane do Triglava peš, ki jo spremlja razmišljanje o življenju in gibanju, hribih, naravi in pohajanju nasploh, temveč tudi razmišljanje o razmerju med hojo in tekom. Avtor ima za sabo lepo število kilometrov hoje in teka, zatorej mu gre verjeti.
Prvi dan prehodila 90 kilometrov
Sama priznam, da brez ene ure hoje ali še več na dan težko pridem dobro skozi dan. Hoja me pomirja, me krepi, po njej se počutim psihično mnogo boljše. Ljubim hribe, ljubim naravo. Poznam pa premalo poti, po katerih bi lahko šla med vikendom ali pa med tednom, kadar imam več časa.
V knjigi Rugelj opisuje svojo avanturo, ko je s prijateljico Mojco krenil peš iz Ljubljane, in se kmalu, v 30 urah ali v dobrem dnevu, zavihtel na vrh Triglava. Razdaljo prvih 90 kilometrov čez hribe in doline sta prehodila v prvem dnevu! V knjigi avtor vleče vzporednice in poskuša pokazati, kako hitra dolgotrajna hoja veliko bolj blagodejno vpliva na telo v primerjavi s tekom, pri čemer – govori seveda o rekreativnem tempu – ni bistveno počasnejša od teka. Tretja plat zgodbe pa so njegove pretekle triglavske poti, s katerim osvetljuje svoje življenje planinca in hribolazca, s tem pa napiše neko širšo podobo planinske Slovenije v tretjem tisočletju. Slovenci smo pač narod hribovcev, nad večino slovenskih mest so vzpetine, kamor se odpravljamo ob koncu tedna. Avtorja so navdihovale prebrane knjige o hoji, medtem ko je pisal svojo, kar se mi zdi kar težak zalogaj glede na to, da je hoja nekaj najosnovnejšega človeškega, zato mora imeti pisec kar razvito domišljijo in bogat notranji svet, ki ga lahko pospremi na opisovanju poti. In to ta knjiga ima.
Hoja ima več blagodejnih učinkov
Medtem ko pomirja, nam da tudi voljo in energijo za ustvarjalno razmišljanje. Slavni pisci in ustvarjalni ljudje skozi zgodovino pripovedujejo, da so do svojih najboljših idej prihajali ravno na sprehodih. »Če bi denimo izbral eno knjigo, bi bila to morda ta z naslovom Kjer so divji vetrovi (Where the Wild Winds Are), kjer se je Nick Hunt sprehajal po poteh, kjer pihajo najbolj znani evropski vetrovi. Kakšen izviren koncept! Od domačih avtorjev pa je seveda največji navdih Željko Kozinc s svojo serijo knjig o potepanjih po Sloveniji. Seveda pa so me ves čas navdihovali tudi moji triglavski sopotniki – od otrok do žene in prijateljev, s katerimi sem vedno znova osvajal najvišji slovenski vrh,« pripoveduje avtor.
Avstralka Robyn Davidson v svoji knjigi Poti prav tako opisuje, da dolgotrajna hoja nedvomno vpliva na možgane in razmišljanje. Rugelj prihaja do ugotovitev, da tudi hojo lahko precej izboljšamo, da lahko hodimo ure in ure v dokaj hitrem tempu brez velike utrujenosti. Potem razmišlja, kakšna je vloga hoje v današnjem svetu, svetu, ki ga na področju rekreacije poganja posel, in v knjigi odkrije tudi njene druge, širše družbene učinke. Na koncu začne hojo spoznavati še duševno – kot orodje prvovrstne meditacije, ki nam že ob sprehodu od doma do službe da svojevrstno sprostitev in nam omogoča, da mimogrede razmišljamo o tekočih rečeh. Če vse skupaj poteka v naravi, tudi če le v parku, toliko bolje. Meni, da je tisti, ki ima čas za sprehod po naravi, recimo vsak dan eno uro, človek, za katerega lahko s precej gotovosti rečemo, da ima urejeno življenje in pospravljeno podstreho. V knjigi piše tudi o upokojenem profesorju telesne vzgoje, ki je pred časom dejal, da bi morali eno uro aktivne hoje predpisovati tako kot zdravilo, saj že tovrsten aktiven slog, ki ima obenem tudi blagodejne mentalne učinke, ohranja človeka zdravega dolgo v starost. Smo vas prepričali?
Krajše poti in pohajkovanja za vsakogar
V knjigi bralec najde tudi veliko opisov drugih poti, Triglav deluje bolj metaforično. Pomeni neki cilj, do katerega vodi nepregledno število poti, ki pa so ravno tako zanimive. V knjigi so omenjene manjše ture, od Polhograjskega in Škofjeloškega hribovja ter Karavank naprej. Ti utrinki se porajajo avtorju sproti, kot premišljevanja med tem pohodom. Knjiga je napisana navdihujoče, zato deluje spodbudno, ker nam sporoča, da se potovanje lahko začne že pred domačimi vrati. Knjiga o naravi, gibanju in o človeku. Potopis, s katerim se lahko poistoveti vsak Slovenec. Hvalnica slovenskim goram. Triglavske poti je knjiga, v kateri se skriva koncentrat slovenske hribovske familije, ki pa ima hribe za priboljšek k osnovnemu življenju, za začimbo ob koncu tedna, preden se začne nov delovni ponedeljek.
Besedilo: Damjana Bakarič // Fotografije: Primož Predalič, osebni arhiv
