Družbena omrežja in njihove pozitivne ter negativne posledice

Letošnja tematika so bila družbena omrežja, konstanta pa ostaja slogan Kako si?, s katerim želijo opozoriti na osnovni problem tega vprašanja, ki se je po njihovem mnenju v vsakdanji komunikaciji izgubil in postal le oguljena fraza. Ponovno so organizirali predavanja, filmske večere, čajanke, delavnice, okrogle mize, za zaključek pa so se brez telefonov podali na Rožnik. Z organizatorkama projekta, študentkama psihologije Matejo Šušteršič in Andrejo Kos, smo spregovorili o družbenih omrežjih ter njihovih pozitivnih in negativnih posledicah.

Najbolj očitne posledice

Tako kot večina stvari imajo lahko družbena omrežja tako pozitiven kot negativen vpliv. »Med pozitivne vplive spadajo vzpostavljanje stikov in vzdrževanje stikov, še posebej na primer iz otroštva ali na daljavo, če pa uporaba družbenih omrežij preseže zdravo mejo oziroma če postane preveč kompulzivna, se to lahko kaže v zmanjšanju samozavesti in v stanjih zavisti,« je posledice povzela Mateja. Posledica pretirane uporabe družbenih omrežij se kaže tudi v zmanjšanju koncentracije, pomanjkanju spanca, prav tako pa lahko ne opravimo vsakdanjih obveznosti in zanemarjamo bližnje, torej trpijo naši odnosi zunaj virtualnega sveta.

Izkazalo se je, da imata od vseh družbenih omrežij Instagram in Snapchat najbolj negativne vplive na duševno zdravje, saj je pri obeh veliko poudarka na videzu, kar povzroči, da se primerjamo z drugimi, kar v nas sproži občutek manjvrednosti ali občutek socialne izoliranosti. »Tudi če v resnici nismo socialno izolirani, se lahko tako počutimo, ker gledamo svoje prijatelje, ki se imajo tako dobro na pijači, na morju, kjerkoli pač so, mi pa nismo del tega. Čeprav imamo svoje družbeno življenje, nam ni več dovolj. Nenehno se primerjamo z drugimi, iz česar izvirajo občutja ljubosumja, kar preide v začaran krog, saj si potem tudi mi želimo prikazati svoje življenje boljše, kot v resnici je, in tudi mi objavljamo slike, ki so vredne zavidanja,« je razložila Andreja. Mateja pa je dodala: »Izpostavljen nam je le neki trenutek iz življenja prijatelja, ki se nam zdi super, ta trenutek pa primerjamo s svojim celotnim življenjem, ki ga posledično vidimo kot veliko slabšega in ki ne dosega določenih standardov.«

Družbena omrežja tudi povzročajo, da manj časa preživimo v osebnih interakcijah in posledično ne krepimo medosebnih veščin, zato nam je vzpostavljanje osebnih stikov in vzdrževanje osebnih odnosov vedno težje, predstavlja nam celo stresno situacijo, ker postajamo v tem manj kompetentni, iz tega pa lahko sledi socialna anksioznost.

Vpliv na možgane

Družbena omrežja in njihova uporaba na naše možgane vplivata tako, da zmanjšujeta moč samokontrole. Za primer lahko vzamemo proces, ki sledi, ko prejmemo odziv od družbenih omrežij, po navadi ga zaznamo v obliki vibracije ali piska: ob tem dražljaju se v naših možganih sprosti dopamin oziroma občutje sreče, vznemirjenosti, kar znižuje sistem samokontrole. »Internet ima ogromno nekih spodbud in nagrad, na Facebooku imaš srčke, lajke, videe, tam je torej veliko pozitivnih stvari, ki nam vzbujajo ugodne občutke, zato lahko že samo vibriranje telefona obljublja neko nagrado, s tem pa te spodbudi, da odpreš telefon in pogledaš, kaj se dogaja. Tudi nenehno želiš biti na tekočem,« je povedala Andreja. Mateja pa je še pojasnila, da na istem nagrajevanem sistemu deluje tudi droga.

Družbena omrežja in internet na splošno vplivata tudi na pozornost. Medtem ko branje knjige od nas zahteva večjo pozornost, je na računalniku ali mobitelu veliko različnih dražljajev, ki nam pozornost kradejo. »Malo si na Facebooku, malo na mailu, vmes bereš še forum, en video se predvaja ... Naša pozornost je zelo deljena in s tem tudi kratkotrajna, kar povzroča spremembe v naših možganih na način, da nismo več zmožni biti dlje časa pozorni,« je nadaljevala Andreja.

Ni pa vse tako slabo: po drugi strani nam ta ista aktivnost izboljša delavni oziroma kratkotrajni spomin. Zmožni smo hitreje poiskati informacije, se hitreje odločati, v določenem trenutku se bolje znajdemo med trenutnimi informacijami, ki jih imamo na voljo. Nadaljnja negativna posledica, ki iz tega izhaja, pa je, da informacij ne shranjujemo več tako pogosto v dolgoročni spomin, večinoma zato, ker za to ni več potrebe, saj vemo, da lahko te informacije kadarkoli dobimo na internetu.

Abstinenčna kriza

Andreja je med pogovorom omenila tudi rezultate raziskave, kjer so ugotovili, da se je pri ljudeh, ki so prenehali uporabljati internet, pojavila abstinenčna kriza: »Ne pri vsakem, le pri tistih, ki so bili že odvisni, pa tudi ne le od družbenih omrežij, ampak od internet nasploh. Znaki so bili zelo podobni: anksioznost, želja po internetu, preokupirani so bili v mislih s tem, pojavili so se tudi fizični simptomi, vse se je zelo približalo tistim od odvisnikov od substanc.«

Namen projekta ni bila zahteva po prekinitvi uporabe družbenih omrežij, temveč so želeli ponuditi preventivo v navezavi do odvisnosti in o težavi ozavestiti javnost. »Že to, da se začnemo spraševati, koliko časa preživimo na družbenih omrežjih, je korak naprej, saj lahko ugotovimo, da se ta čas meri v urah na dan, ki bi jih lahko uporabili na toliko bolj koristnih, drugih načinov. To pa lahko spodbudi željo po spremembi ali pa vsaj nekemu uravnavanju uporabe,« je cilj projekta objasnila Andreja in dodala, da obstaja aplikacija, ki meri, koliko časa človek preživi na določenih družbenih omrežij (Quality time my digital diet app).

»Včasih si niti ne predstavljamo, koliko časa gre v to, saj smo 10 minut tukaj, 10 minut tam, ko pa se to enkrat sešteje, ugotoviš, da si za to porabil na primer 4 ure in si presenečen. Pri nekaterih je pa ta številka lahko še veliko veliko večja.« Želijo torej doseči, da bi se ljudje vprašali, kje je meja, ko moramo reči, to je pa preveč. <

Besedilo: Patricija Fašalek // Fotografije: shutterstock, arhiv projekta kako si

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču