Družinska vinogradniška podjetja in kleti so glede na popularnost vinarskih nanizank pri Slovencih zelo priljubljena.
Tokrat nas je v teh poletnih dneh vinska pot popeljala v Istro, natančneje na Gažon, k družini Rojac, kjer so snemali tudi priljubljeno nanizanko Usodno vino.
"Rodbina Rojac je na Gažonu že od 17. stoletja. Rojci smo se od vedno ukvarjali z vinogradništvom in pridelovanjem oljk. Tisočletno tradicijo vinogradništva na hribovitih delih Slovenske Istre so ponovno postavile na noge in jo nadaljujejo mlajše generacije." pove Uroš Rojac, ki je glavno krmilo vinogradov in kleti ter nadaljuje: "Preskok v predelavo grozdja, ki daje najbolj kakovosten pridelek, je bila najzahtevnejša naloga zadnjih desetletij. Prestrukturiranje vinogradov je terjalo precej samoprepričevanja, načrtovanj in veliko tehničnega znanja. Da je pristop, ki smo ga uveljavili, pravi, dokazujejo naši rezultati, pravo sliko pa bo pokazala predvsem prihodnost. Vinske trte, predvsem refoška in malvazije, je približno 80.000, ki so zasajene na višinskih, povsem južno usmerjenih legah. Večinoma gre za nasade na terasah, ki so posajene s povprečno gostoto 7.000 trt na hektar. Vrnili smo se k nizki gojitveni obliki, ki v Istri ni več skrivnost, saj tako obnavljajo večino vinogradov v naših krajih. Ponosni smo, da smo pionirsko delo pred dobrimi 20 leti opravili pri nas doma."
Zgodovinski sij
Bruno Rojac, oče zgodbe o vinih s posestva oz. kmetije Rojac, je s profesionalizacijo vinske dejavnosti na kmetiji v 90. letih prejšnjega stoletja udejanjil svojo življenjsko filozofijo spajanje istrske zemlje in vina ter večstoletno vinogradniško tradicijo. Začel je s prestrukturiranjem vinogradov, v katerih je že njegov nono prideloval žlahtno vinsko kapljico. Sledila je širitev obdelovalnih površin, slednjič je zagospodaril na 12 ha vinogradniških zemljišč (danes že 15 ha). Izbrana so bila samo najboljša zemljišča, koder sonce boža trto od jutra do večera, nežni vetrovi pa jo češejo in zračijo. Prve steklenice so prišle iz kleti leta 1994, in sicer pod blagovno znamko Šavrin.
Tudi prvorojeni sin Uroš se je krepko zaljubil v vinsko zgodbo. Z Brunom sta vseskozi kovala načrte in oblikovala svoj stil vin: močna, bogata vina, z izrazitimi značilnostmi zemlje, podnebja, kulture in seveda človeka. To je vinom dalo široko prepoznavnost. Leta 2002 je blagovno znamko Šavrin zamenjala danes razpoznavna blagovna znamka Rojac.
V največjem zagonu na vinogradniški kmetiji je Bruno leta 2005 mnogo prezgodaj preminil. Za sabo je pustil močne, trdne in ambiciozne temelje. Družina se je kljub udarcu hitro postavila na noge. Krmilo domačih vinogradov in kleti je prevzel Uroš. Dosledno gradi na filozofiji, ki sta jo oblikovala z očetom, spajanjem tradicionalnega s sodobnim. Načinu predelave vina, ki so ga poznali že 'nonoti', je dodal lastno vinogradniško in enološko znanje ter se uveljavil v vinskem prostoru.
Videnje vina
"Vino je otrok grozdja, ki je zraslo na določeni zemlji, v določeni deželi, pod vplivom določenega podnebja in kulture ter pod skrbno roko človeka, ki ga je negoval. Vino mora izražati vse te značilnosti, tako za oči, na nosu in v ustih. Naša vina so gosta, intenzivna na nosu in polna v ustih. So močna, samosvoja in izrazita, kot je močan človek slovenske zgodovine, kot je samosvoja Istra v svojih pedopodnebnih značilnostih in kot je izrazit karakter človeka, ki jih je donegoval," je jasen Uroš, ki popolnoma verjame v tradicijo predelave vina, ki so se izoblikovala skozi roke naših dedkov in spoznanja moderne enologije.
O vinogradu in kleti
"Vinograd je najdragocenejša naložba v vinogradništvu. Zahteva čas, strpno in naporno delo. Začutiti mora bližino vinogradnika. Skupaj pridobivata modrost, da vinogradnik izoblikuje svoj stil vina, s čimer njegov vinograd postane neizmeren kapital. Naši vinogradi so zasajeni na petih mikrolokacijah: Raven, Stena, Stari d'or, Baredi in Ronkaldo," pove Uroš in nadaljuje: "Naša vinska klet leži v središču vasi Gažon. Vas je naslonjena pod vrh grebena in je tipične srednjeveške ruralne gručaste strukture. Orientirana je na južno pobočje prvega hriba, ki se dviga nad morjem med mestoma Izolo in Koprom. Pogled iz vasi se razprostira na celotno dolino reke Drnice in se konča na začetku Savudrijskega polotoka.
V kleti se posvečamo vinu in njegovim potrebam. Poudarek je na strukturi in bogatosti vina. Dovolimo mu, da v steklenici izraža lastnosti zemlje in območja, od koder prihaja. Z maceracijami in avtohtonimi kvasovkami dajemo vinom avtentičen pečat prepoznavnosti našega dela. Vina ne filtriramo, tako mu omogočimo popoln razvoj v steklenici. To so temeljna vodila za nekonvencionalen značaj naših vin."
Vinska vizija
Ekološki vrhunski vinar Uroš Rojac že leta strmi k temu, da se s serijo izdelkov lahko kosa v samem vrhu najboljših svetovnih vin. Tako je tudi pri viziji prihodnosti jasen. "Danes družina Rojac nadaljuje zastavljeno pot – pridelovati vina najvišjega kakovostnega razreda iz regijskih tradicionalnih sort. V tem pogledu sta to malvazija in refošk, ki v teh istrskih krajih dajeta najboljše in najbolj razpoznavne rezultate, kjer vedno znova Istro predstavljata kot vrhunsko vinsko in enogastronomsko destinacijo. Prepričani smo, da ta vina spadajo v sam svetovni vrh, le širši svet jih še ni imel sreče oz. priložnosti poskusiti. To pa je naš realni, jasni cilj ob pravi viziji, za katero strmimo."
O snemanju nanizanke Usodno vino
Mala vasica Gažon nad Koprom oz. kmetija Rojac je bila lep čas tudi prizorišče snemanja priljubljene 'vinske' nanizanke Usodno vino, ki je med Slovenci postala prava turistična atrakcija. "Snemanje je bilo zanimivo. Televizijsko producentska ekipa nas je obiskala, saj jim je bila zanimiva lokacija naše hiše, tako smo se kaj hitro ob steklenici našega dobrega vina dogovorili ter se odločili za sodelovanje," pove Uroš in nadaljuje: "Pretiranega povečanja obiska v bistvu vinarstva ni bilo. Kar se hiše tiče, je seveda postala zanimiva in tako se kar dosti družinic ustavi in naredi sliko pred njo. Če gledam rezultate, pa to ni kaj veliko prineslo, razen iz marketinškega vidika."
Besedilo: Alojz Petrovčič
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del