Država je obdavčila še otroke brez staršev!?

Država je obdavčila še otroke brez staršev!? (foto: Shutterstock) Shutterstock
Vir: Jana
13. 7. 2016

Otroci, ki po umrlih starših prejemajo družinsko pokojnino, bodo letos plačali med 80 do 90 evri dohodnine.

Pred kratkim smo v uredništvo prejeli pismo bralke, ki je pred leti ovdovela in jo je sprememba zakonodaje močno prizadela. Takole nam piše:

»Situacija, v kateri smo se znašli starši samohranilci in skrbniki otrok brez staršev, je absurdna in krivična. Položnice Fursa so letos dobili vsi otroci z družinskimi pokojninami, ki ne presegajo z  zakonom določenega cenzusa in do zdaj niso bili zavezani k plačilu dohodnine. Država je torej obdavčila tisto skupino, ki je v osnovi že tako in tako najbolj ranjena – gre za otroke, ki so v zgodnji mladosti izgubili enega ali celo oba starša! Med temi otroki je tudi moj sin. Očeta je izgubil pri treh letih, danes je star 12 let. Nesreča je globoko zaznamovala oba, njega in mene. Življenje brez starša je za odraščajočega otroka 'drugačno' v najbolj negativnem pomenu te besede. In biti starš takemu otroku je prav poseben izziv. Če že velja prepričanje, da trpi otrok, ki nima oblačil ali telefona takšne znamke kot vsi njegovi sošolci, se poskušajte postaviti v vlogo otroka, ki odrašča brez mame ali očeta ali celo obeh. Ne glede na to, da midva na srečo doslej nisva imela večjih finančnih težav, se kot mama samohranilka ne morem znebiti pritiska, da je vse odvisno od mene – na meni je celotno finančno breme in 'ne smem' ostati brez službe ali zboleti. Namesto mene ne bo položnic in hrane plačal nihče.

Otroci brez staršev v Sloveniji prejemajo družinsko pokojnino. To je nekakšen nadomestek preživnine, vendar je seveda pogoj, da je pokojni starš v času svojega življenja dovolj vplačal v pokojninsko blagajno. Torej to ni darilo države, ampak nekaj, kar tem otrokom pripada. In zato je nedopustno in krivično, da država te prejemke otrok obdavči in da se državni uradniki ob tem sprenevedajo, da gre pač za sistemsko ureditev, s katero oni nič nimajo. To seveda ne drži in prav je, da se to pove na glas. Pa ne gre samo za denar. Gre za grozljivo dejstvo, da tisti, ki sprejemajo zakone, ne razmišljajo dovolj. Treba je samo vklopiti zdrav razum in takoj ti postane jasno, da gre za občutljivo skupino – otroke brez enega ali obeh staršev, ki prejemajo prenizke dohodke, da bi se sploh uvrstili v katerega od rednih davčnih razredov. Če to skupino obremeniš na enem koncu, jo boš verjetno moral reševati na drugem.«

Smrt v družini kot vzrok revščine

Tudi sama poznam otroka, ki je v nenadni nesreči izgubil oba starša – ne le to, bila sem zraven le nekaj minut po tem, ko sta stara starša in otrok, ki je bil pri njiju čez vikend v varstvu, slišali za tragično novico. Ne samo čustveno, tudi finančno je bil za njih to hud udarec – oba stara starša sta bila namreč delavca z nizkima pokojninama. S pomočjo psihosocialne podpore svojcev in prijateljev so si sčasoma za silo opomogli od silne bolečine. Pri golem preživetju jim je zagotovo v veliki meri pomagala družinska pokojnina, ki jo je otrok dobil po starših. Bi bil danes lahko uspešen študent, če ne bi prejemali tega skromnega dohodka?

O posledicah nenadne smrti v družini na finančni položaj smo povprašali Anito Ogulin, predsednico Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in znano zagovornico pravic otrok in družin.

»Obdavčitve družinskih pokojnin so še posebno problematične pri družinah, ki so že tako na pragu revščine ali pod njim. Večkrat smo že opozorili, da ljudje padejo pod prag revščine prav zaradi nenadnih okoliščin – bolezni, smrti v družini, izgube dela in zaslužka, elementarnih in drugih nezgod. Prav zato smo v okviru projekta brezplačna pravna pomoč Botrstvo predlagali vzpostavitev poroštvenega sklada države, ki bi jim pomagal premostiti najtežje trenutke in poskrbel za plačilo osnovnih življenjskih stroškov, ker same družine tega očitno ne morejo. S spremembami zakona o davčnem postopku so dohodnino primorani plačati tudi ljudje, ki so imeli v preteklem letu več kot 3.300 evrov dohodka. To je 275 evrov na mesec. To pa zagotovo ni znesek za dostojno življenje,« je povedala Ogulinova in znova opozorila na mačehovski odnos države do otrok in družin nasploh.

Pojasnilo Fursa

Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) je glede pritožb zaradi plačila dohodnine za otroke, ki prejemajo družinsko pokojnino in jih starši uveljavljajo kot vzdrževanega člana, najbolj na udaru. Povedano s prispodobo – so kot prodajalka, ki se ji kupci pritožujejo zaradi podražitve kruha, čeprav ga ni sama podražila. So zgolj izvajalec sprememb. Stojan Glavač (odnosi z javnostmi, Furs), nam pojasni, zakaj je tako: »Finančna uprava RS je pristojna zgolj za izvajanje obstoječe davčne zakonodaje. Sistemskih zadev zato žal ne moremo komentirati, ker zanje nismo pristojni. Dejstvo je, da so doplačila dohodnine na podlagi prejete družinske pokojnine letos posledica spremembe Zakona o davčnem postopku (črtanje 268. člena Zakona o davčnem postopku). V skladu s spremenjeno ureditvijo namreč davčni organ vsem davčnim zavezancem, ki so v posameznem davčnem letu dosegli dohodke, ki se vključujejo v letno davčno osnovo za odmero dohodnine, sestavi in odpremi informativni izračun dohodnine. Glede na navedeno so informativni izračun dohodnine prejeli tudi otroci, prejemniki družinske pokojnine. Dohodnino morajo doplačati otroci - prejemniki družinske pokojnine, če so hkrati pri drugem davčnem zavezancu celo leto tudi vzdrževani družinski člani (s čimer staršu ali skrbnikom pripadajo določene ugodnosti pri odmeri njihove dohodnine). Če temu ni tako, ta strošek ne nastane. Pri otrocih, ki prejemajo družinsko pokojnino, je prišlo do doplačila dohodnine na letni ravni le v primerih, če jih je njihov starš uveljavljal kot (svojo) olajšavo za vzdrževane družinske člane. V tem primeru se namreč otrokom ni priznala splošna olajšava. V 111. členu ZDoh-2 je določeno, da se zavezancu prizna splošna olajšava pod pogojem, da drug zavezanec zanj ne uveljavlja posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije zaradi nizkih zneskov družinskih pokojnin akontacije dohodnine ni obračunaval, zato pride pri letni odmeri dohodnine do doplačila dohodnine.«

Iskanje odgovorov

Furosv odgovor se ne razlikuje veliko od podatkov, ki jih je naša bralka že sama pridobila od njih. »Menim, da se davčna zakonodaja v resnici ni spremenila, ampak gre za administrativno spremembo (črtanje 268. člena zakona o davčnem postopku), ki ima za posledico dejstvo, da zdaj otroci, prejemniki družinske pokojnine, dobivajo položnice za plačilo dohodnine. Seveda – samo zato, ker jih starši uveljavljamo kot vzdrževane člane. Ampak to je normalno, ker ti otroci pač so naši vzdrževani člani. Če jih ne bomo uveljavljali, bomo pa mi plačali dohodnino – torej na družinski proračun ta administrativna sprememba negativno vpliva v vsakem primeru. Naj tudi družinsko pokojnino, ki je itak namenjena vzdrževanju in je po vsebini identičen prihodek kot preživnina, dajo med izjeme in jo razbremenijo davka,« znova opozarja na krivične in kaotične posledice spremembe ter doda: »Razen če je Furs naredil napako in po pomoti poslal te položnice otrokom – kar pa močno dvomim (govorila sem tudi z referenti na Fursu in so mi povedali, da tako pač je, čeprav tudi oni vedo, da to ni prav).«

Na Fursu povedo, da je dejstvo, da je plačilo dohodnine na podlagi družinske dohodnine letos na novo uvedeno. Skupno število zavezancev s pokojnino pod 3.302,70 evra in so vzdrževani člani s sorodstvenim razmerjem je 2.222. In, hja, kot je v Sloveniji že v navadi, je spet na udaru manjšina? Prijaznega gospoda na oni strani slušalke vprašam, na koga naj se vendar obrnemo, kdo nam lahko pove kaj bolj konkretnega, komu se lahko naša bralka pritoži? Svetuje nam, naj se obrnemo na Ministrstvo za finance RS oziroma naša bralka se zoper svoj informativni izračun ali zoper svojo odločbo pritoži na Finačno upravo RS, ki je takšno odločbo izdala. Zakone sicer sprejemajo v Državnem zboru RS. Res pa je, da resorna ministrstva v večini primerov pripravljajo predloge zakonov ali njihove spremembe, ki jih potem Vlada RS kot predlagatelj posreduje v sprejem Državnemu zboru RS. Na finančnem ministrstvu se nam po telefonu spet oglasi sicer prijazna gospa, ki pa pove, da na omenjeno vprašanje ne dajejo komentarjev. Prosimo jo, če nam na ministrstvu lahko vsaj pojasnijo, zakaj zadeve ne morejo komentirati? In na koga naj se obrnemo glede tega oziroma kdo lahko v tem primeru pomaga staršem in otrokom? In ne, ne gre za dobrodelne drobtinice z bolj ali manj bogatih tujih miz – kdo lahko popravi krivico?

Lučka na koncu predora?

Medtem ko pišem ta članek, naša bralka prejme odgovor Državnega sveta Republike Slovenije.

Spoštovana gospa ...!
V imenu državne svetnice mag. Darije Kuzmanič Korva, ki v Državnem svetu Republike Slovenije zastopa interese socialnega varstva, in mag. Petra Požuna, predsednika Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, vam sporočam, da se je omenjena komisija na 55. seji 16. 6. 2016 pod točko razno seznanila z vašim elektronskim dopisom v zvezi s krivično obdavčitvijo otrok, ki prejemajo družinsko pokojnino, katerega ste med drugim naslovili tudi na Skupnost centrov za socialno delo. Komisija je na podlagi seznanitve z vašim dopisom sprejela sklep, da bo problematiko, na katero ste opozorili, uvrstila na eno izmed prihodnjih sej kot posebno točko dnevnega reda. Na seji, na katero bomo povabili pristojne institucije, bomo skušali od slednjih dobiti ne samo pojasnila glede trenutne ureditve, ampak predvsem zahtevati ustrezne in čimprejšnje rešitve. Če bo le mogoče, bo seja komisije sklicana še pred parlamentarnimi počitnicami. Ko bo znanega kaj več, vas bomo o tem obvestili.

Lep pozdrav,

Nuša Zupanec

------------------------

mag. Nuša Zupanec
Državni svet Republike Slovenije, Sekretariat
sekretarka Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide
sekretarka Interesne skupine negospodarskih dejavnosti

Epilog

Na popoldanskem sprehodu se mi oko ustavi na 'urejenem' potoku, ki teče čez travnik. Nekdo se je pritožil, da mu potok spodjeda vrt in v nekaj mesecih so ga takole (skrajno neekološko) ukrotili, da ima zdaj blatne bregove namesto travnatih in blatno strugo, ki škodi živali v njem. Za majhne, nepomembne težave, se v naši državi hitro najdejo rešitve. Za velike težave, kot so revščina v družini, prikrajšanost otrok, pravica za otroke brez staršev, nas pošiljajo od Poncija do Pilata, vse dotlej, dokler nekega dne utrujeno ne skomignemo z rameni in si rečemo: »Tako pač je, morali se bomo enostavno sprijazniti s tem.« In nato pozabimo, da je bilo kdaj bolje.

Napisala: Vida Voglar // fotografije: shutterstock