Moški po upokojitvi v povprečju prejemajo pokojnino še 19 let, ženske pa celo 22,4 leta.
Ekonomska računica, ki je desetletja zagotavljala stabilnost Nemčije, preprosto ne deluje več: število upokojencev nezadržno narašča, medtem ko je ljudi, ki vplačujejo prispevke, vse manj. Pobuda za novo socialno tržno gospodarstvo (INSM) je v svojem novem strateškem dokumentu izdala dramatično opozorilo: Nemčija danes spada med demografsko najstarejša gospodarstva na svetu. To pomeni, da se breme pokojninskega, zdravstvenega in socialnega sistema porazdeli na vse manj zaposlenih.
Trenutno na enega upokojenca pride 2,5 delovno sposobnega prebivalca, po upokojitvi generacije »baby boom« pa bo do leta 2037 to razmerje padlo na le 1,9 delavca na enega upokojenca. Stroški pokojninskega sistema so se v zadnjih desetletjih močno povečali. Na začetku devetdesetih let je zakonsko pokojninsko zavarovanje letno izplačevalo 134 milijard evrov, danes pa ta znesek znaša kar 427 milijard evrov, kar predstavlja 10,8 odstotka nemškega bruto domačega proizvoda.
Posebno skrb vzbuja pomanjkanje kapitalsko financiranih pokojninskih prihrankov. Medtem ko povprečje držav OECD znaša 95,2 odstotka BDP, Nemčija dosega le 6,4 odstotka BDP, zaradi česar je slabo pripravljena na prihajajoči val novih upokojencev. Strokovnjaki v študiji brez olepševanja opozarjajo, kaj Nemčiji grozi v prihodnjih letih, če sistem ne bo nujno reformiran: občutno zvišanje prispevkov, velik pritisk na državni proračun in neizogibno zmanjšanje pokojninskih prejemkov.
Ekonomiste še posebej moti dejstvo, da demografski razvoj ni bil nikakršno presenečenje. Nemški statistični urad je že pred četrt stoletja skoraj natančno napovedal današnje gibanje prebivalstva. Kljub temu so vladajoči politiki v preteklih desetletjih bodisi prespali bodisi se namenoma izogibali izvajanju bolečih, a nujnih pokojninskih reform. Za razliko od držav, kot sta ZDA in Švica, kjer zasebni in poklicni pokojninski skladi prispevajo 5,7 odstotka pokojninskih izplačil, ta delež v Nemčiji znaša zgolj 0,7 odstotka.
Država tako ostaja glavni in skoraj edini steber financiranja pokojnin, kar se dolgoročno kaže kot nevzdržen model. Po drugi strani pa nemški upokojenci kljub postopnemu zviševanju upokojitvene starosti v pokoju preživijo veliko časa. Moški po upokojitvi v povprečju prejemajo pokojnino še 19 let, ženske pa celo 22,4 leta. V primerjavi z letom 1957 se je povprečno obdobje prejemanja pokojnine skoraj podvojilo – z 10,4 leta na današnjih 20,5 leta, kar dodatno obremenjuje že tako močno obremenjene javne pokojninske sklade.
Preberite še: Znani mesar zaprl mesnico: uničili so me zaposleni in njihovo vedenje!