Čeprav podrobnosti financiranja še niso dokončno določene, sindikati poudarjajo, da dodatni stroški ne smejo pasti zgolj na pleča zaposlenih.
Izjava nemškega kanclerja Friedricha Merza (CDU), da bo zakonsko pokojninsko zavarovanje v prihodnosti zagotavljalo »v najboljšem primeru le osnovno zaščito« v starosti, je v Nemčiji sprožila burne odzive. Čeprav v Nemčiji že četrt stoletja velja načelo, da mora biti finančna varnost v starosti zgrajena na treh stebrih – državnem, poklicnem in zasebnem –, se je v praksi ta model izkazal za precej manj uspešnega, kot so pričakovali.
Nemška zveza sindikatov (DGB) zato zdaj zahteva korenite reforme in odpravo prostovoljnosti pri poklicnem pokojninskem zavarovanju. Trenutno ima poklicno pokojnino prek delodajalca sklenjeno le približno polovica zaposlenih v Nemčiji, ki plačujejo socialne prispevke. Kar okoli 20 milijonov zaposlenih sploh nima dodatne poklicne pokojnine, predvsem zato, ker delajo v podjetjih, ki niso vključena v kolektivne pogodbe.
Neuspešna se je izkazala tudi tako imenovana pokojnina Riester, uvedena v začetku 2000-ih let. Sistem ni uspel nadomestiti zmanjšanja državnih pokojnin, zato Nemčija od 1. januarja 2027 načrtuje uvedbo novih in donosnejših zasebnih pokojninskih produktov. Predsednica DGB Yasmin Fahimi je javno pozvala k uvedbi obveznega poklicnega pokojninskega zavarovanja, ki bi se plačevalo poleg rednega državnega pokojninskega zavarovanja.
Čeprav podrobnosti financiranja še niso dokončno določene, sindikati poudarjajo, da dodatni stroški ne smejo pasti zgolj na pleča zaposlenih. Predlagajo tudi, da bi zaposlene iz podjetij brez kolektivnih pogodb pod določenimi pogoji vključili v že obstoječe stabilne pokojninske sheme. Podrobnejše smernice naj bi predstavili konec meseca.
Pobuda je dobila podporo tudi iz nekaterih drugih krogov. Dennis Radtke, vodja delavskega krila Unije (CDA), meni, da je tak korak nujen za boljše povezovanje različnih pokojninskih stebrov. Predlog podpira tudi Združenje nemških zavarovalnic (GDV), ki zagovarja uvedbo tako imenovanega modela »opt-out«. Po tem sistemu bi bili vsi zaposleni samodejno vključeni v poklicno pokojninsko zavarovanje, iz njega pa bi lahko izstopili le s pisno izjavo.
Zavarovalnice menijo, da bi to dolgoročno razbremenilo državni proračun in zagotovilo višje pokojnine. Na drugi strani pa uvedba obveznega poklicnega pokojninskega zavarovanja naleti na močan odpor delodajalcev. Klaus Stiefermann iz Združenja za poklicno pokojninsko zavarovanje (aba) opozarja na velike finančne obremenitve za podjetja. Po njegovih besedah kar 57 odstotkov delodajalcev v Nemčiji svojim zaposlenim trenutno sploh ne ponuja poklicne pokojnine. Če bi morali čez noč zakonsko prevzeti dodatne stroške za tovrstno zavarovanje, bi se mnoga podjetja znašla v resnih poslovnih težavah.
Da bi ublažili morebitne posledice, GDV predlaga oblikovanje enostavnega in cenovno ugodnega osnovnega pokojninskega produkta, prilagojenega predvsem malim in srednje velikim podjetjem. Nemški inštitut za delnice pa predlaga vzpostavitev posebnega pokojninskega depozita, ki naj bi zaživel leta 2027. Takšna rešitev bi zaposlenim omogočila enostaven prenos privarčevanih pokojninskih sredstev ob menjavi delodajalca, brez zapletenih birokratskih postopkov.
Konec junija bo vladna komisija za pokojnine predstavila uradne predloge reform. Največji izziv pa ostaja dejstvo, da si milijoni ljudi z nizkimi dohodki dodatnega varčevanja za starost preprosto ne morejo privoščiti. Zato bo morala država poiskati modele, ki bodo od zaposlenih zahtevali le minimalen lastni finančni prispevek.
Preberite še: Znani mesar zaprl mesnico: uničili so me zaposleni in njihovo vedenje!