Po besedah svetovalca ministrice za zdravje Dušana Kebra, ki jih STA povzema po pisanju časnika Mladine, je bila uvedba dopolnilnega zavarovanja prvotno mišljena le kot izhod v sili, zdaj pa z njim zberemo že 14 odstotkov vsega denarja za zdravstvo.
Ali povedano drugače:
- Nekdo s 500 evri minimalne plače danes po Kebrovih izračunih za zdravstvo nameni 12 odstotkov plače, nekdo s 5000 evri plače pa manj kot sedem odstotkov.
"Dvanajst odstotkov za najrevnejše, sedem za bogate, to je edini regresivni davek, ki ga poznam," je bil kritičen.
Ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga predlaga vlada (predlog zanj pa bodo obravnavali sredi junija), po njegovem mnenju najbolj nasprotujejo zasebne zdravstvene zavarovalnice, pa tudi nekateri ekonomisti, ki pišejo naročene študije, in nekateri gospodarstveniki.
"Strinjanje in nasprotovanje se lomita skoraj natančno na črti med tremi četrtinami ljudi, ki bodo po novem plačevali manj, in tistimi, ki bodo plačevali več: med slednje sodi vsa gospodarska, finančna in politična 'elita'," je Keber navedel ključni razlog za dosedanji odpor.
"Kar se mene tiče, sem prepričan, da bo prenos nekaj sto milijonov od bolj premožnih k manj premožnim povečal kupno moč prebivalstva in bo domačemu gospodarstvu celo koristil. Ampak začuda tega nihče ne omenja. Ker nihče ne mara priznati, da nasprotuje solidarnosti, je potrebno napihovanje težav in afer v zdravstvu, saj naj bi te dokazovale, da je v zdravstvenem sistemu še precej manevrskega prostora," je še dejal.
S predlogom tudi sam ni povsem zadovoljen!
Keber je v omenjenem intervjuju vendarle še pritrdil ocenam, da je šel nov zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v javno razpravo nedodelan, nekateri njegovi predlogi pa so celo etično nesprejemljivi.
Zdajšnji predlog, da bi ljudje namesto dopolnilnega zavarovanja v višini 28 evrov plačevali "zdravstveno nadomestilo" od 20 evrov do 75 evrov, odvisno od njihovega socialnega položaja oziroma davčnih razredov, je po Kebrovih besedah posledica kompromisa med ministrstvoma za zdravje in finance in je slab ter izvedbeno in finančno zahteven.
"Namenjen je zgolj temu, da ne bi preveč prizadel premožnih. Sam menim, da je edini sprejemljiv model obremenitev dohodkov, še najbolje dohodninske osnove z enotnim odstotkom za vse: v tem primeru bi znašal okrog 2,2 odstotka," je pojasnil.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču