Samozavest je za razvoj in poslovni uspeh izjemno pomembna. Mogoče celo najpomembnejša osebnostna lastnost, meni Edvard Kadič, strokovnjak za komunikacijo in osebnostni razvoj, ki pravi, da ni nobena velika skrivnost, da samozavestni ljudje v poslovnem svetu hitreje napredujejo, prav tako pa so samozavestni ljudje vedno sposobni motivirati, imajo dobro samopodobo in so pripravljeni razumno tvegati.
Če greva generacijsko skozi samozavest – kaj je največkrat samozavest za otroka, nato za najstnika in pozneje za odraslo osebo ter na koncu za upokojenca?
Otroštvo je predvsem obdobje razvoja psiholoških konstruktov, torej tudi samozavesti, najstništvo umeščanje teh v zgodbo, ki jo kot najstniki želimo in pozneje kot odrasli živimo, kot starostniki pa globlje ozaveščamo svoje življenje in večinoma živimo tako, da smo lahko zgled mlajšim generacijam. Za otroka je razvoj samozavesti predvsem preverjanje zaupanja v lastne sposobnosti, sčasoma pa se razvije v iskanje pravega razmerja med pridobljenimi kompetencami (znanje, izkušnje, veščine itd.) ter tveganjem, ki ga nosi situacija, v kateri človek želi razviti samozavest. Starejši smo, bolje razumemo pomen omenjenega razmerja, lažje ponotranjamo, bolj samozavestno delujemo v življenju kot celoti. Samozavest je v osnovi namreč vezana na posamezni vidik življenja, in ne na njegovo celoto.
Kako je najlažje razviti ter uporabljati samozavest v vsakdanjem življenju?
Prvi korak pri razvoju samozavesti je, da smo odkriti sami do sebe in da poslušamo svoje telo, nato pa je treba storiti nekaj, kar nas približa cilju. Ne govorim o velikih stvareh. Če želimo npr. razviti samozavest na področju javnega nastopanja, potem moramo seveda stopiti na oder, ne glede na to, koliko nas je strah. Vseeno pa nam ni treba takoj stopiti pred tisoč ljudi. Na naših delavnicah javnega nastopanja to izpeljemo v kontroliranem okolju, tj. najprej v zelo majhnih skupinah, nato pa število ljudi v občinstvu povečujemo. Če želimo povečati samozavest npr. na področju vodenja ljudi, je zagotovo bolje, da najprej vodimo manjšo skupino, da lažje razumemo dinamiko skupine, nato pa sčasoma prevzamemo večje. Saj gre v takšnih primerih večinoma to naravno, vseeno pa se je dobro zavedati, da moramo samozavest razvijati postopoma. Če gre prehitro, je tveganje, da nam bo šlo kaj narobe, izjemno veliko, posledica pa bosta strah in odvrnitev od končnega cilja.
Se lahko samozavest opazi po govorici telesa, in ne le po izražanju?
Izražanje s telesom je običajno prvo, kar opazimo pri drugih. Drža telesa, njegovo gibanje, zavzemanje prostora itd. sestavljajo občutek, ali gre za samozavestno osebo ali ne. Izražanje z govorjenjem je seveda pomembno, vendar se velika večina sporočila prenese neverbalno, z govorico telesa in glasom. Samozavest opazimo po nekoliko vzdignjeni bradi, pokončni drži telesa, suverenem gibanju, predvsem pa po občutku, da se samozavestna oseba res dobro počuti v svojem telesu.
Seveda pa ob koncu ne moreva mimo treme, ki večkrat ponagaja samozavesti, drži?
Trema je naraven pojav, ki se pojavi pred pomembnejšimi odločitvami ali dejanji in nam omogoča povečano pozornost v omenjenih primerih. Prava težava treme je, če nas preplavi, traja predolgo in nas ohromi, za podobne okoliščine pa v nas prebuja strah. Ker je prav strah nasprotje samozavesti, je dobro, da se treme lotimo načrtno, po možnosti pod budnim očesom mentorja. Strah namreč premagujemo oz. krepimo samozavest tako, da opravimo vsaj nekaj na svoji poti, kar nas približa cilju. Če ob tem ne bomo stopili iz svojega območja udobja ter pristopili ali pa če ne bomo vztrajali pri javnih nastopih, čeprav se počutimo, kot da bi najraje pobegnili, bomo zelo težko razvili samozavest. Brez konkretnih dejanj, tj. npr. zgolj z meditacijo ali pozitivnim prigovarjanjem, ne bomo dosegli prave samozavesti.
Besedilo: Alesh Maatko