Preteklo leto 2024 je bilo najtoplejše v Evropi, odkar se merijo in beležijo temperature, kar ima alarmantne posledice. Vendar pa glede na najnovejše podnebno poročilo obstajajo tudi pozitivne novice.
Nobena druga celina se ne segreva tako hitro kot Evropa. To kaže poročilo o stanju podnebja v Evropi "State of the European Climate 2024", objavljeno v torek, 16. aprila. Po poročilu so bili lani preseženi številni temperaturni pragovi, zabeleženi pa so bili tudi negativni rekordi.
Samo ena država je izjema
Poročilo je pripravilo približno 100 znanstvenikov iz programa EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus in Svetovne meteorološke organizacije. Ves svet se je od industrializacije v povprečju segrel za približno 1,3 stopinje Celzija. Evropa pa v povprečju za 2,4 stopinje. Razen na Islandiji, kjer je bilo hladneje kot običajno, so lani po vsej Evropi zabeležili nadpovprečne temperature.
"Temperature morja so bile izjemno visoke, gladina morja se je še naprej dvigovala, ledene plošče in ledeniki so se še naprej topili," pojasnjuje Samantha Burgess, ena od glavnih avtoric poročila. In globalno gledano je bilo lansko leto najtoplejše od začetka meteoroloških meritev.
In to medtem ko koncentracija toplogrednih plinov v ozračju še naprej narašča in leta 2024 ponovno doseže rekordne ravni. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja se Evropa segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, dodaja Burgess.
🌍 #Europe experienced its worst #flooding in a decade last year, driven by fossil fuel-linked #climatechange, according to the European State of the #Climate report.
— FRANCE 24 English (@France24_en) April 15, 2025
🌧️ Torrential rain and extreme weather surged across the continent.
📺 @AKerrigan47 reports. pic.twitter.com/kdIZOoJb6e
Poplave in vročinski valovi ogrožajo ljudi in infrastrukturo
"To ima velike posledice. Podnebne spremembe, ki jih povzroči človek, niso samo globalni proces. Imajo posledice na regionalni in lokalni ravni," pravi Florence Rabier, generalna sekretarka Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi, ki sodeluje s Copernicusom.
Ne glede na to, ali gre za poplave, izjemno vročino, neurja ali suše – življenja okoli 750 milijonov ljudi v Evropi vse bolj ogrožajo ekstremni vremenski dogodki – ki jih povzročajo podnebne spremembe, ki jih povzroči človek.
V Valencii v Španiji so poplave oktobra in novembra lani zahtevale več kot 220 življenj. Količina padavin je v le nekaj urah podrla vse dosedanje rekorde in uničila avtomobile, hiše in infrastrukturo. Škoda je ocenjena na več kot 16 milijard evrov.
Pred tem je neurje Boris že povzročilo poplave v osmih vzhodnoevropskih državah vzdolž več tisoč kilometrov rečnih tokov. Po ocenah so lani v Evropi neurja in poplave prizadele 413.000 ljudi, življenje pa je izgubilo najmanj 335 ljudi.
Število dni z ekstremno vročino v letu 2024 je bilo drugo največje od začetka meritev. Zlasti v vzhodni Evropi je bilo izjemno vroče in suho. Jug je ponovno doživel hude suše, tudi pozimi.
V zahodni Evropi pa je deževalo toliko kot redkokdaj od leta 1950. Kombinacija suše in obilnih padavin močno poveča nevarnost poplav, saj trda, izsušena tla ne morejo v kratkem času vsrkati velikih količin vode. To hitro ustvari nevarne vodne tokove.
Mesta potrebujejo boljšo zaščito
"Vsak dodaten delček stopinje povišanja temperature je pomemben, ker povečuje tveganja za naša življenja, naša gospodarstva in naš planet. Prilagajanje je nujno," je ob predstavitvi poročila dejala generalna sekretarka WMO Celeste Saulo.
Medtem ko emisije, ki spodbujajo podnebne spremembe po vsem svetu, še naprej naraščajo, obstaja dobra novica: Evropa je leta 2024 proizvedla več energije iz sonca, vetra in biomase kot kadar koli prej. Kar 45 odstotkov električne energije prihaja iz podnebju prijaznih obnovljivih virov.
"Vendar pa morajo države čim hitreje sprejeti ukrepe, zlasti ko gre za zaščito pred poplavami in toplotnim stresom," opozarjajo znanstveniki.
Samantha Burgess opozarja, da bi lahko dolgoročno globalno segrevanje nad 1,5 stopinje povzročilo dodatnih 30.000 smrti v Evropi zaradi ekstremne vročine.
Poročilo kot pozitivno novico izpostavlja, da več kot polovica evropskih mest že razvija načrte za prilagajanje ekstremnim vremenskim razmeram in boljšo zaščito svojih državljanov.
Pariz, Milano, Nizozemska in Glasgow prednjačijo v teh prizadevanjih. V teh okoljih se hitro razvija infrastruktura za odpornost proti podnebnim spremembam, zelene površine se širijo na hladna urbana območja in izvajajo se intenzivni ukrepi za zaščito pred poplavami.
- Preberite si tudi: Podnebnih sprememb ne bo ustavilo naše zanikanje!