Električni avtomobili: Pozor, leto 2030 bo prelomno!

Električni avtomobili: Pozor, leto 2030 bo prelomno! (foto: arhiv Volkswagna) arhiv Volkswagna
Vir: Jana
23. 11. 2017

»Gospod, ali mi boš kupil mercedesa?« se je leta 1970 v svoji pesmi spraševala Janis Joplin. Dandanes se zdi, da to vprašanje ni več najbolj aktualno, kajti v povezavi z avtomobili so se medtem pojavila drugačna pričakovanja.

Zunaj dežuje, baterija v kras­nem novem do okolja prijaznem električnem avtomobilu pa je povsem prazna. Lepa priložnost za tveganje električnega udara. Še zlasti če ima debel kabel v močnem nalivu v rokah dama v visokih petkah, ki po nenavadnem spletu naključij ni dokončala vsaj srednje šole za elektrotehniko. Res je. Lepo je skrbeti za čistejšo naravo, toda skrb za lastno preživetje mora vendarle biti na prvem mestu ... To je le ena izmed številnih zgodb, ki jo je v razpravah predvsem z ljubitelji klasičnih varčnih dizlov lahko slišal urednik Avto magazina Dušan Lukič. Kdor omenjenega gospoda pozna, bi verjetno pomislil, da bi ljubitelj s posluhom za umetnine na štirih kolesih prikimal skeptikom in se postavil v tabor pravih moških. Tistih, ki vedo, da je danes le še lamborghini zadnja trdnjava 'pravih' avtomobilov, ki jih poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem z vsaj nekajlitrsko prostornino.

Pogon primernejši za visoke petke

Toda že njegov prvi odgovor zagovornike klasičnih prevoznih sredstev hitro razočara. »V zvezi z električnimi avti je veliko neutemeljenih mitov. Eden izmed teh je povezan z vsemi nevarnostmi, ki prežijo na voznika zaradi elektrike. Predvsem pri obisku polnilnic. Tudi v deževnem vremenu namreč ni prav nobene nevarnosti, da bi človeka stresla elektrika. Drugače pa so to zelo primerni avtomobili za pripadnice nežnejšega spola. Pri naštevanju prednosti se lahko dotaknemo že prve. Tovrstni avti so namreč v osnovi avtomatiki, kar pomeni, da jih je lažje voziti. Dekleta imajo za volanom pogosto obute čevlje z visoko peto. Sodobni električni avtomobili so narejeni tako, da se njihova baterija polni med vožnjo, kar v praksi pomeni, da voznici sploh ni treba zavirati. Dovolj je že umik noge s stopalke za plin. Rekel bi, da so tovrstni avti pravzaprav po vseh merilih boljši od klasičnih.«

Sogovornik, ki je v bogati karieri sedel za volani nepregledne množice vozil, pa pri tem omenja nekatere druge dejavnike, na katere mora pomisliti posameznik, ki razmišlja o vozilu na električni pogon: »Vse skupaj je odvisno od domačih okoliščin. Ni nujno, je pa priporočljivo, da ima človek, ki razmišlja o nakupu takšnega avta, na voljo svoje polnilno mesto. Največkrat gre za ljudi, ki stanujejo v hiši. Bomo pa v prihodnosti prav gotovo priča spremembam pri gradnji blokovskih naselij, saj bodo projektanti v načrte vključili tudi polnilne postaje za polnjenje avtomobilov brez škodljivih emisij. Vsaj za zdaj pa električni avtomobili niso primerni za voznike, ki bi se med nakupovanjem najraje pripeljali kar v trgovino, saj mreža polnilnic še ni tako gosto razvejena. Zato je treba avto parkirati nekaj metrov stran od vhoda, kjer ga je mogoče priključiti na vir napetosti. Res pa je, da ko se enkrat navadiš na to tehnologijo, se s stanjem baterije in dosegom ne obremenjuješ več toliko kot na začetku, saj vidiš, da pravzaprav ni razloga za strah, da bi ostal na cesti. Vsaj v prestolnici je namreč na voljo vse več polnilnic. Veliko polemik je povezanih tudi s ceno. Naredili smo primerjavo. Primerjali smo električnega, bencinskega in dizelskega golfa s primerljivo močnimi motorji in opremami. Izračunali smo vse stroške, povezane z lastništvom. Izkazalo se je, da je v tem trenutku strošek po petih letih lastništva in prevoženih 100 tisoč kilometrih enak. Če pa iz enačbe izločimo izgubo vrednosti avtomobila, so številke še bolj zanimive. Trenutno namreč kaže, da bodo električni avti manj izgubljali ceno, kot smo v primerjavi z njihovimi klasični sorodniki predvidevali. V tem primeru se izkaže, da so električni avti že v tem trenutku približno 10 odstotkov cenejši. Pri tem moram še enkrat poudariti dolgoročni vidik. V osnovi je namreč električni avto precej dražji, vendar ko upoštevamo nižje stroške goriva, cestninskih taks in vzdrževanja, so te številke na dolgi rok povsem drugačne.

Nihče nima doma mize za 20 ljudi

Denis Oštir se kot urednik portala 24ur.com pogosto udeležuje tudi razprav o prednostih in slabostih električnih avtomobilov. Sam je velik zagovornik nove tehnologije na tem področju, svoja prepričanja pa dokazuje tudi v praksi: »Ko smo se z družino odločali o nakupu električnega avtomobila, se mi je zdel to korak v pravo smer. Odločili smo se za celoten paket, saj imamo na strehi domače hiše tudi sončno elektrarno. Vsa stvar me je zanimala predvsem z dveh vidikov. Čeprav sem tehnološki zanesenjak, sem se osredotočil na vprašanji ekologije in varčnosti. Vsega skupaj sem se lotil analitično. Prišel sem do ugotovitve, da z ženo v celotnem letu z avtom opraviva približno le šest do osem poti, ki so daljše od trenutnega povprečnega dosega električnih avtov. Potem je bila odločitev veliko lažja.

Vse skupaj bi lahko nekakako primerjal z domačo mizo, ob kateri je praviloma prostora za toliko oseb, kot jih živi v gospodinjstvu. Takrat, ko prirediš domačo zabavo in pride na obisk 20 ljudi, pa se z gosti pač malce stisneš in potrpiš. Tako je tudi na tem področju. Na daljši poti se prilagodiš avtomobilu. To pomeni, da si privoščiš postanek in medtem napolniš baterije. Ljudje se navadno osredotočajo le na en vidik. Na ekonomsko ceno vozila, pri tem pa zanemarjajo druge dejavnike in stroške. Sam bi omenil tudi posojilo, na katero ljudje pogosto pozabljajo. Obrestna mera za nakup električnih avtov je namreč občutno nižja. Pred nakupom avta, ki ga trenutno v glavnem vozi moja žena, sva pretehtala tudi vidik njegovega vpliva na spremembo življenjskega sloga. Izkazalo se je, da so bili tovrstni pomisleki povsem nepotrebni. Žena je rekla, da zaradi električnega avta ne bo spreminjala sloga vožnje. To pomeni, da med vožnjo ne pazi na optimalno porabo elektrike.

V povprečju porabi približno 16 kilovatnih ur za prevoženih 100 kilometrov. Nekateri isto razdaljo prevozijo z le 12 kilovatnimi urami, ampak kot rečeno, midva ne paziva na optimalno porabo. Z avtom je zelo zadovoljna. Oba pa imava veliko izkušenj s skeptiki, ki najdejo tisoč in en argument, zakaj so električni avti le modna muha. Od omejenega dosega prek bojda umazanih tehnologij pri proizvodnji baterij itd. Skratka, želijo te prepričati, da ta avto ni primeren. Žena pa me vedno miri in pravi, naj se ne spuščam v tovrstne debate, saj prepričanih o nasprotnem pač ne moreš prepričati z argumenti. Te ljudi težko nagovarjam tudi s številkami. Vsi, kot rečeno, v glavnem opozarjajo na nabavno ceno avta, pozabljajo pa na to, da pozneje odpadejo stroški za uporabo cest in da so redni servisi precej cenejši ...«

Denis in Dušan pa nista edina, ki rada zagovarjata premik k elektriki. Celo eden izmed najbolj priljubljenih politično nekorektnih televizijskih zvezdnikov, poznavalec avtomobilov in ljubljenec gledalcev, ki ne marajo diplomatskega leporečenja, Jeremy Clarkson, ni več zaprisežen zagovornik izključno klasičnih športnih avtomobilov. Ob testiranju električno gnanega superšportnika rimac concept one s skupno močjo 800 kW (1.073 konjskih moči) ni ostal brez besed le zato, ker je njegov dolgoletni sodelavac Richard Hammond hudo nesrečo ob konkretnem pretiravanju s hitrostjo na švicarskem gorskem prelazu čudežno preživel 'le' s poškodbo kolena, temveč predvsem, ker je priznal, da nečesa tako hitrega sam ni vozil še nikoli v življenju. Električni avto, v katerem si lahko voznik s pomočjo računalnika izbere pogon na vsa štiri ali le na sprednji oziroma zadnji kolesi, namreč po mnenju jezičnega Britanca postavlja povsem nove meje v avtomobilskem svetu. Električni avti tako že dandanes ne navdušujejo le rešiteljev kitov, varčnih gospodinj in ljubiteljev najnovejših modnih trendov, temveč tudi ekstremne voznike, ki v ovinkih na dirkališčih premikajo meje mogočega.

Avto po ženskem okusu?!

Pozor, leto 2030 bo prelomno!

Ni veliko pomembnih političnih odločitev, ki pri večini navadnih državljanov ne poskrbijo za dvig pritiska. Toda pravzaprav jih je le malo poskrbelo za toliko žolčnih polemik kot vladna objava, da bo do leta 2030 na slovenskih cestah vozilo vsaj 17 odstotkov avtomobilov na električni pogon oziroma priključnih hibridov. Še več, registracija novih dizelskih avtomobilov bo takrat strogo prepovedana! Vladna objava je poskrbela za pravcati cunami. Kot ponavadi pa se tudi tokrat bistvo skriva v podrobnostih, ki pa jih je marsikdo prezrl. Tudi tisto, da pri nas čez dobrih deset let ne bo več mogoče registrirati novih avtov na dizelski oziroma bencinski motor. Gre namreč (le) za vozila z motorji z največjim dovoljenim izpustom več kot 50 gramov na prevoženi kilometer. Res pa je, da se trenutno tako postavljena meja zdi znanstvena fantastika, saj le malokdo verjame, da bi tovarnam s klasičnimi motorji na notranje izgorevanje uspel takšen tehnološki preboj.

Ampak trenutno je Slovenija šele v prvi fazi, ki jo najbolje opiše eden izmed glavnih tvorcev strategije, vodja službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Žlender: »Trenutno gre za strategijo, ki povzema glavne smernice politike na tem področju. Gre za usmeritve, ki jih bo treba v prihodnjih letih še uvesti oziroma uzakoniti. Naša država se z največjim izzivom prav gotovo srečuje pri izpolnjevanju okoljskih zavez. Ob vstopu v Evropsko unijo in s podpisom Pariškega sporazuma smo se zavezali, da bomo med letoma 2020 in 2030 kljub naraščanju prometa zmanjšali okoljske obremenitve, ki jih le ta povzroča. Na tem področju so še večja težava kot CO2 nevarni prašni delci. Strategija pa je naš odgovor na te izzive. Veliko vprašanj je bilo povezanih prav s predvideno prepovedjo registracije avtomobilov na klasičen pogon. Osebno sem prepričan, da trenutni razvoj v avtomobilski industriji pomeni, da leta 2030, tudi če boš želel, ne boš mogel več kupiti avta, kakršni so naprodaj danes. Po mojem mnenju bodo klasični motorji, kot jih poznamo, takrat rezervirani le še za redke zelo drage eksotične primerke. Zdi se mi, da smo priče podobnemu razvojnemu trendu, kot je bil tisti, ki je pred nekaj leti pokopal finskega velikana na področju mobilnih telefonov. Nokia z razvojem ni šla v pravo smer, zato nekdaj mogočne tovarne v obliki, kot smo jo poznali, danes ni več.«

Brez boljšega javnega prometa ne bo šlo

Dušan Lukič ob številnih smelih in velikopoteznih načrtih vlade po drugi strani opozarja na številna odprta vprašanja: »Gre za izjemno zahteven projekt, katerega razsežnosti se po mojem mnenju niti ne zavedamo prav dobro. Slovenija je majhna država, kar je v smislu infrastrukture prednost. Ne glede na to pa bodo potrebni zahtevni in dragi koraki. Po eni strani bomo potrebovali široko razvejeno mrežo novih polnilnic za električna vozila, po drugi pa močno izboljšan javni promet, ki je trenutno v katastrofalnem stanju. Pojavljale se bodo tudi nove oblike mobilnosti, predvsem souporaba vozil, vendar bo v prihodnosti še veliko pomembnejšo vlogo moralo odigrati medsebojno povezano do uporabnika prijazno omrežje javnega prometa. Govorimo o več stomilijonskih investicijah.

Glede novih tehnologij na področju do narave prijaznejših vozil pa nas verjetno ne čakajo prelomni dogodki, temveč postopni koraki. To pomeni, da se bodo klasični hibridi, katerih baterija se lahko polni le med vožnjo, počasi povsem umaknili tako imenovanim plug-in hibridom (katerih baterije je mogoče polniti prek električnega omrežja). Končna stopnja pa bodo izključno električna vozila. Pričakujemo pa lahko tudi več hibridov v povezavi z gorivnimi celicami, ki bodo prišli prav pri vožnji na daljše razdalje in v tovornem prometu.

Avto je samo prehodni fenomen!

Na koncu se lahko spet dotaknemo pesmi iz uvoda. V Stuttgartu, v muzeju najstarejše avtomobilske tovarne na svetu, obiskovalec takoj na začetku vidi nagačenega konja, ob katerem je citat, ki ga je nekaj let po rojstvu prve 'kočije na motorni pogon' izrekel nemški cesar Wilhelm II.: »Sam verjamem v konja. Avto je samo prehodni fenomen!« Zdi se, da številni skeptiki dandanes enako zviška gledajo na električna vozila. V mnogočem imajo prav, saj je neznank, izzivov in vprašanj, povezanih z novo tehnologijo, trenutno prav gotovo več kot vseh odgovorov. Toda poti nazaj v čase, ko so na cestah kraljevali zgolj motorji z notranjim izgorevanjem, ni več ...«

Besedilo: Boštjan Belčič // Fotografije: arhiv Volkswagna, Nejc Wenzelberger (Renault Zoe)