Elena Ferrante: O izgubljeni deklici, zgodba o neapeljskih prijateljicah, ki s svojim pogumom vedno znova navdihujeta občinstvo

Elena Ferrante: O izgubljeni deklici, zgodba o neapeljskih prijateljicah, ki s svojim pogumom vedno znova navdihujeta občinstvo (foto: Mladinska knjiga) Mladinska knjiga
2. 3. 2020

Pisateljica Elena Ferrante je s četrtim delom zgodbe o neapeljskih prijateljicah znova požela val navdušenja med svojimi zvestimi bralci, knjiga z naslovom O izgubljeni deklici je pravi navdih za vsakega izmed nas.

Tako kot preostale tri knjige avtorice Elene Ferrante, vas tudi zadnji del z naslovom O izgubljeni deklici ne bo pustil ravnodušne. Ko boste knjigo enkrat vzeli v roke, je ne boste mogli več odložiti, po koncu pa boste še dneve razmišljali o neapeljskih prijateljicah, ki sta s svojim pogumom in vztrajnostjo v navdih vsakemu izmed nas.

Lila in Elena sta v četrtem delu knjige znova skupaj v Neaplju. Elena je v postopku ločitve, njena pisateljska kariera si je opomogla, ravno ko pričakuje tretjega otroka. Istočasno je noseča tudi Lila, ki je zdaj direktorica manjšega računalniškega podjetja in odločena, da bo za vselej spremenila sosesko.

Knjigo Elene Ferrante O izgubljeni deklici, ki je izšla v založbi Mladinske knjige lahko naročite TUKAJ.

Odlomki iz knjige

Večer je bil pokvarjen. Nino mi je rekel, da je Lila za to, da sem v Neaplju, izvedela od moje tašče. Govoril je z velikansko zadrego, skrbno je izbiral besede, pojasnjeval stvari kot: ni vedela kje me dobiti; poklicala me je, tik preden sem šel pote na postajo; nisem ti povedal prej, ker nisem hotel, da bi te spravilo v slabo voljo in nama uničilo dan. Pobito je zaključil: "Sama veš, kakšna je, nisem ji mogel reči ne. Zmenila sva se, da se dobimo jutri ob enajstih. Čakala naju bo pred vhodom na metro na Amedeovem trgu."

Nisem se obvladala: "Pred koliko časa sta obnovila stike? Sta se videla?" "Kako lahko sploh pomisliš na to. Seveda ne."

"Ne verjamem ti." "Elena, prisežem, da Line nisem ne videl ne slišal od leta 1963."

"Veš, da otrok ni bil tvoj?" "Povedala mi je danes zjutraj." "Torej sta se pogovarjala dolgo in tudi o intimnih stvareh." "Ona je prišla na dan s sinom." "In tebe ves ta čas ni nikoli mučila radovednost, da bi kaj izvedel o njem?"

"To je moj problem. Ne vidim potrebe, da bi razpravljal o tem." "Tvoji problemi so zdaj tudi moji. O marsičem bi morala govoriti, malo časa imava in hčerk nisem pustila samo zato, da ga bom zapravljala z Lilo. Kako si se lahko zmenil z njo?"

Poslušala sem ga, a z nama za najino mizo je bila zdaj Lila in nisem je mogla pregnati. Ko je Nino govoril, sem se spomnila težav, v katere je zabredla, da je bila lahko z njim, ne da bi se ozirala na to, kaj bi ji lahko naredil Stefano, brat ali Michele Solara. Omemba staršev me je za hip ponesla na Ischio, v noč na plaži Maronti - ko je bila Lila z Ninom v Fioru in jaz z Donatom na vlažnem pesku -, in zgrozila sem se. Te svoje skrivnosti mu ne bom mogla nikoli razkriti. 

Koliko besed ostane neizgovorljivih tudi med dvema, ki se ljubita, in kako tvegano je, da jih bo izrekel nekdo drug in jima to uničil. Njegov oče in jaz, on in Lila. Iztrgala sem se gnusu in in spregovorila o Pietru in njegovi veliki bolečini. Nino je vzkipel, izbruhnila je njegova ljubosumnost, skušala sem ga pomiriti. Zavzel se je za ostre reze in trdna stališča, za iste stvari sem se zavzela tudi jaz, zdele so se nama neizogibne za začetek novega življenja. Razglabljala sva kdaj in kje. 

O avtorju

Elena Ferrante je v ZDA in Veliki Britaniji skoraj desetletje močno priljubljena in brana avtorica. Začeli so jo prevajati leta 2005, za njen sloves – kaj sloves, pravo »ferrantemanijo« – izven matične Italije, kjer je prvi krajši roman izdala že leta 1992, imajo verjetno največ zaslug v New Yorkerju; članica redakcije Ann Goldstein je prevedla vse njene knjige. A tudi New York Times ne zaostaja in jo slavi kot »eno največjih pisateljic našega časa.«

K slovesu italijanske avtorice med anglosaksonskimi bralci je, vsaj za začetek, gotovo pripomoglo tudi dejstvo, da oseba s tem imenoma sploh ne obstaja. Elena Ferrante je psevdonim, z izjemo njenih založnikov nihče ne ve, kdo se skriva za njim. Je to določena profesorica primerjalne književnosti, ki prevaja tudi v nemščino? Mogoče, zlasti, če črpa iz lastne bogate osebne in profesionalne življenjske zgodbe.

Priporočamo