Katera črta pa se vam zdi daljša?
Müller-Lyerjeva iluzija je ena najbolj znanih optičnih iluzij, ki ponazarja, kako lahko človekova percepcija vara. Ta iluzija vključuje dve enako dolgi črti, ki imata na koncih puščice, usmerjene v različne smeri. Ena črta ima puščice, ki kažejo navzven, druga pa puščice, ki kažejo navznoter. Čeprav sta črti enako dolgi, ljudje običajno črto s puščicami, obrnjenimi navznoter, zaznavajo kot daljšo od tiste s puščicami, usmerjenimi navzven.
Katera črta je daljša?
Ta iluzija kaže, kako naši možgani interpretirajo geometrijske oblike na način, ki je lahko napačen, saj možgani uporabljajo prostorske znake (kot so puščice, ki nakazujejo globino), da ustvarijo lažno percepcijo dolžine.
Raziskave Müller-Lyerjeve iluzije
Raziskovalci vida so domnevali, da ta iluzija razkriva nekaj osnovnega o človeškem vidu. Ko so iluzijo pokazali ljudem z normalnim vidom, so bili prepričani, da bo črta s puščicami, obrnjenimi navznoter, videti daljša od črte s puščicami, usmerjenimi navzven.
V 60. letih pa se je pojavila ideja, da bi lahko kulturne izkušnje igrale vlogo. Do takrat so iluzijo preučevali skoraj izključno pri ljudeh iz zahodnih družb, piše PopSci, ki ga citira Smithsonian. Profesor marketinga in psihologije na Univerzi v New Yorku, Adam Alter, je poudaril, da so "skoraj vsi, ki so videli to iluzijo, izhajali iz zahodnih družb".
Bušmani ne opazijo razlike
Ko so iluzijo testirali v različnih kulturah in med različnimi etničnimi skupinami, so ugotovili, da ni univerzalna. Testiranja med afriškimi plemeni, kot so Bušmani v južni Afriki, pleme Suku v severni Angoli in pleme Bete na Slonokoščeni obali, so pokazala, da člani teh skupnosti niso dojemali iluzije na enak način.
Bušmani, na primer, niso opazili razlike med črtama in so ju dojemali kot skoraj identični po dolžini. Podobne rezultate so pokazali pripadniki plemen Suku in Bete, ki so videli črto B (s puščicami, usmerjenimi navznoter) le nekoliko daljšo od črte A (s puščicami, obrnjenimi navzven).
Kulturni vplivi na percepcijo
To odkritje je sprožilo razpravo med znanstveniki, saj je pokazalo, da iluzija ni univerzalna, temveč je pod vplivom kulturnih izkušenj. Ljudje, ki živijo v zahodnih družbah, kjer so obkroženi z geometrijskimi oblikami, ravnimi črtami in prostorskimi prikazi v arhitekturi, razvijejo specifično percepcijo, ki je bolj dovzetna za tovrstne iluzije.
Nasprotno pa pripadniki afriških plemen, ki v vsakdanjem življenju niso izpostavljeni takšnim geometrijskim prikazom, ne razvijejo enakih percepcijskih tendenc in zato niso podvrženi enaki vrsti optične prevare.
Univerzalno ali kulturno?
Ta raziskovanja so postavila vprašanje, ali je Müller-Lyerjeva iluzija posledica specifičnih kulturnih izkušenj, ki oblikujejo način, kako ljudje zaznavajo prostor in geometrijo, ali temelji na bioloških in univerzalnih značilnostih človeške percepcije. Nadaljnje raziskave, vključno s testiranji z računalniškimi modeli, nakazujejo, da teh razlik ni mogoče v celoti pojasniti samo s kulturnimi dejavniki. Povezane so tudi z načinom, kako človeški vidni sistem obdeluje informacije.
Ljudje iz W.E.I.R.D. družb (zahodnih, izobraženih, industrijskih, bogatih ...) so bolj nagnjeni k temu, da jih Müller-Lyerjeva iluzija prevara. Nasprotno pa ljudje iz drugih kultur, kot so Bušmani in plemena Suku, pogosto niso dovzetni za to optično iluzijo, kar kaže, da je percepcija te iluzije močno oblikovana s kulturnimi izkušnjami.
Preberite še:
Ta kovanec se prodaja za 35.000 evrov. Ali ga imate doma?