"Eno leto sem živela na Baliju za 800 evrov mesečno," pravi vplivnica, ki razkriva tudi grdo plat te rajske destinacije

Mnogi sanjarijo o življenju v tropskem raju – pobeg iz vsakdanjika, zamenjava pisarne za plažo, življenje v senci palm ob zvokih oceana. Bali se zdi kot uresničitev teh sanj. Na družbenih omrežjih vse izgleda popolno: smutiji v kokosih, joga v džungli in delo na daljavo s pogledom na morje. A za temi prizori se pogosto skriva resničnost, o kateri se malo govori.

Osebna izkušnja po letu dni življenja na Baliju

"Ko si predstavljate Bali, verjetno pomislite na turkizne valove, ki oblivajo zlato obalo, bujne džungle z vilami in posodice s smutiji, obsijane s soncem v zlatih urah. Tudi jaz sem gledala te fotografije – bile so eden glavnih razlogov, da sem se odločila oditi. Vodila sem digitalni posel na daljavo, ideja o poceni življenju v raju, pitju kokosove vode in širjenju zavesti se je zdela neustavljiva.

In nekaj časa je res bilo kot v raju. A po letu dni na Baliju z mesečnim proračunom 800 evrov vam lahko povem: za popolnimi objavami na Instagramu se skriva resničnost, ki je večina ne vidi. Ta tekst ni proti Baliju. Bali je čudovit, velikodušen in duhovno globok. A če razmišljate o selitvi ali sanjarite ob tujih filtriranih objavah – tukaj je, kar bi si želela vedeti vnaprej:

1. Ja, lahko živiš z 800 evri na mesec – a ni glamurozno

V bistvu je mogoče preživeti z 800 evri mesečno. Jaz sem to storila, vendar to ni življenje iz sanj, kot ga prikazujejo vplivneži. Moja "vila" je bila bolj betonska škatla z ventilatorjem. Pogled na džunglo? Pravzaprav zaraščeno riževo polje, obdano z motorji in gradbenim hrupom. Jedla sem v lokalnih restavracijah – okusno, a daleč od Instagram estetskih skled. Delala sem v kavarnah z nestabilnim Wi-Fi-jem. Včasih je zmanjkalo elektrike sredi video klica. Masaže za 9 evrov? Da, obstajajo – ampak ne pričakujte tihih wellness oaz. Enkrat so me masirali ob otroku, ki je kričal, in osebi, ki si je rezala nohte.

2. Raj ima težave s smetmi

Ni prijetno, ko bos hodiš po plaži in stopiš na plastično zobno ščetko. Bali se spopada z ogromnim problemom odpadkov, posebej v deževni sezoni. Po nevihti sem gledala valove, ki so na obalo prinašali smeti. Domačini so se trudili počistiti, a težava je sistemska. Na Instagramu vidimo kristalno čisto vodo in bele plaže. Če pogledaš od blizu: plastenke, vrečke čipsa in plastika v pesku. Ne krivim Balija – veliko smeti prihaja s čolnov, turistov, zaradi slabe infrastrukture. A če pričakujete neokrnjeno naravo, se pripravite na realnost masovnega turizma.

3. Duhovna plat obstaja, toda ...

Bali ima bogato duhovno kulturo. Od vsakodnevnih daritev do mesečnih obredov – prisotna je občutna predanost. Kot tujki mi je bilo pogosto težko ločiti pristne trenutke od turistične "duhovnosti". Prisostvovala sem "svetemu vodnemu obredu" v wellness centru. Bazen je bil lep, petje pomirjujoče – dokler nisem dojela, da sem plačala 70 evrov, zatem pa so mi hoteli prodati "paket za poravnavo duše". V najboljšem primeru vas Bali vabi, da upočasnite, prisluhnete sebi in se povežete z nečim globljim. A če niste pozorni, se lahko izgubite v iluziji duhovnosti, ne da bi se je zares dotaknili.

4. Osamljenost pride potiho

Spoznala sem ogromno ljudi – digitalne nomade, podjetnike, učitelje joge. Klepetali smo ob kavi, povezovali se v co-working prostorih. Pa vendar sem se pogosto počutila globoko osamljeno. Nenehno kroženje turistov in nomadov otežuje trajna prijateljstva. Večina jih pride in gre. Nekateri so "iskali sebe" in niso želeli bližine. Drugi so iskali dopamin na zabavah in z "osebnim razvojem". Imela sem globoke pogovore, a tudi mesece, ko sem se počutila kot da plavam – opažena, a ne zares poznana. Če mislite, da bo Bali ozdravil vašo osamljenost, jo lahko tudi poglobi.

5. Cene rastejo

Ko nekdo reče, da je Bali poceni, to ponavadi pomeni za tujce. Za domačine življenje postaja vse dražje zaradi turizma. V krajih, kot je na primer Ubud, so najemnine potrojene. Tradicionalne hiše se rušijo, gradijo se luksuzne vile. Domačini se morajo seliti ali prodati podedovano zemljo, da preživijo.  Jaz sem imela koristi. Nizka najemnina, ki sem jo plačevala, je bila možna, ker je nekdo drug nekaj izgubil. To me je prisililo, da sem razmišljala o privilegijih in sledovih, ki jih puščamo, ko se selimo tja, kjer je "ugodno."

6. Težave pridejo z vami – tudi v raj

Mislila sem, da mi bo Bali zbistril glavo. Da bom bolj zavedna, produktivna, navdihnjena. In sem bila – nekaj časa. A sčasoma so se iste skrbi vrnile. Še vedno sem dvomila vase. Odlašala z obveznostmi. Zjutraj se zbujala brezvoljna, žalostna, brez posebnega razloga. Plaže so bile čudovite, a niso rešile mojih notranjih stanj. Kot nekdo, ki je študiral psihologijo, bi morala vedeti: nobena zunanja lokacija ne more spremeniti tvojih notranjih vzorcev brez osebnega dela.

7. Zavedanje je način življenja – ne vikend oddih

Najgloblji vpogled sem doživela, ko sem opazovala domačinko, ki je tiho položila cvetje na mali oltar ob cesti. Ni "vadila zavedanja". Ona je bila zavedanje. Brez hashtagov. Brez delavnic. Samo prisotnost. Ta preprost trenutek me je spomnil, kaj sem pozabila v iskanju raja: zavedanje ni nekaj, kar si vpišeš v urnik. To je način, kako pomivaš posodo, pozdraviš mimoidoče, hodiš skozi dan. Bali mi je dal to lekcijo – a morala sem dovolj upočasniti, da sem jo sploh opazila.

Ali je bilo vredno?

Absolutno. Ne obžalujem leta, preživetega na Baliju. Naučila sem se veliko – o svetu, o sebi, o tem, kako hitro podležemo iluzijam. A če razmišljaš o selitvi ali z občudovanjem gledaš tuje slike – tukaj je moj iskren nasvet:

• Ne lovi tujih »vrhuncev«. Ustvari svoje izkušnje.
• Spoštuj kulturo. Bodi skromen. Vračaj skupnosti.
• Ohrani radovednost. In najpomembneje – prinesi s seboj celega sebe: nepopolnega, zmedenega, človeškega.

Pravi Bali ne živi v filtriranih objavah. Živi v tihih jutrih, nepopolnih dneh in tistih odkritih trenutkih, ki jih nikoli ne deliš na družbenih omrežjih. In včasih je prav tam skrita prava lepota," iskreno zaključi avtorica zapisa.