Erazem B. Pintar (kolumna) o ekonomiji in ideologiji

Erazem B. Pintar (foto: Helena Kermelj) Helena Kermelj
Vir: Lady
27. 9. 2018

V bistvu sem ekstremen desničar! Jem in pišem z desno, z desno igram tenis, namizni tenis in badminton, pri smučanju na vodi imam spredaj desno. Na desno ramo naslonim puško, desni je kazalec na sprožilcu. Celo odrivno nogo imam desno. Z desno roko ujamem muho v zraku in na desni so mi sklece lažje. V desni roki držim zobno ščetko in celo onaniram le z ... okej, neham.

Kaj pa politično? Kot zavednemu Slovencu imam tu težavo. Pri nas imata tako desnica kot levica prav posebne osebnosti.

Svet, kot ga ta hip poznamo, vodita dve, in samo dve, močni dami. Ena sliši na ime Ekonomija, druga je pa Ideologija.

Prva bi se nadvse rada poistovetila z znanostjo, čeprav je veliko bližje šloganju. Opazuje neke znake, pri čemer se res da požvižga na kosti in zvezde, in z njihovo pomočjo želi napovedovati prihodnost.

Druga se sicer rada ukvarja z zvezdami in še posebej s kostmi, na znanost se pa bolj ali manj požvižga, saj se počuti močnejša, bolj množično priljubljena in daleč nad njo.

Z zgodovino imata obe težavo. Nobena ne razume, da je zgodovina le stara, betežna učiteljica, od katere se je mogoče veliko naučiti, ni pa kot taka primerna za to, da se nateguje vedno, ko to nekomu zapaše.

Če se vrnem na levico in desnico, pa ne na tisti teniški, imam, kot najbrž vsi približno razumni Slovenci, resno dilemo. Levičarska Ideologija je simpatična in razumna, medtem ko ima človek občutek, da gospe Ekonomije tudi od daleč ne poznajo in je očitno niti ne želijo spoznati. Trdno so prepričani, da je korekten odnos z Ideologijo dovolj, da stvari delujejo. Obup. Na drugi strani je desničarska Ideologija ne le prastara, temveč je bila že kot smrklja pokvarjena, hipokritična in zlagana. Kljub temu se je oklepajo kot pijanec plota, kar je butasto, glede na to, da Ekonomijo dobro poznajo in jim edina nesebično dviguje moč in ugled.

Kaj torej preostane redkim slovenskim razumnikom? Podpreti pravo ekonomijo in požreti nagravžno ideologijo ali, najbrž še slabše, na osnovi ideologije podpreti uničevalno ekonomijo? Kaj je večje zlo in večje izdajstvo lastnega jaza?

Najbrž se je najlažje, rahlo cinično, egoistično, distancirati od levih, desnih, ekonomije in ideologije, kreirati in tako spotoma zapeljati še srečo. Sicer pa predvsem poskrbeti za svojo rit in riti svojih bližnjih. Dokler butasta ekonomija ali hinavska ideologija ne naredita naslednjega bratomora.

No, vidite, od tu izhaja negativna selekcija naših politikov. Noben normalen, sposoben in uspešen razumnik ne želi zaplavati v kalnem političnem ribniku. Tisti redki, ki so iz čistega patriotizma in otroške naivnosti to poskusili, so kaj hitro blatni izplavali, s sebe sprali žabja jajca in pobegnili daleč stran.

Tukaj nastopi moja vera v naslednje generacije. Mogoče bodo sposobni Ideologijo, po tisočerih letih uspešne kariere, počasi upokojiti in se bodo neobremenjeno lahko posvetili Ekomomiji. Ekonomiji, ki je edina v prihodnosti sposobna rešiti našo vrsto, planet in posledično tudi druge vrste. Mogoče jo približajo celo znanosti. Jebeš šloganje!