Že kar nekaj kolumn nazaj sem pisal o zares praktični ideologiji, ki sta jo, vsaj uradno, osnovala mož in žena, popotnika, ki sta najprej precej dobro naštudirala siceršnje vodilne ideologije.
Ko sta ugotovila, da gre, kakopak, za pravljice, pa še to brez kakšne posebne domišljije, pri čemer so, kot pravljice za otroke, tudi te namenjene predvsem manipuliranju s slušatelji, sta se odločila, da postavita svojo. Spisala sta, vsaj mislim, tri knjige, pri čemer se čuti, da jima je pri zadnjih dveh že pošteno primanjkovalo gradiva. Ideologije pač niso kvantna mehanika. No, njuna ideologija se imejuje Kur'c gleda oziroma Fuck it v originalu. O čem govori, se lepo razbere že iz imena. Kot rečeno, priporočam predvsem prvo knjigo.
Pravila, navodila in napotki pa so itak vedno namenjena tistim, ki nekega čuta, kaj ja in kaj ne, kaj je dobro in kaj ne, kaj se sme in česa ne, nimajo v sebi. Če bi ga imeli, bi večino te krame odpadlo. Kdo pa kupi bonton pri dvajsetih? Samo nekdo, ki je imel zares ubogo vzgojo. In z ideologijami ni nič kaj drugače. Omenjene knjige sem bral predvsem iz zabave, saj sem hitro ugotovil, da to, o čemer govorijo, delam že od nekdaj. Vseeno pa je biti fino odprt za vsak nov namig, le vhodni intelektualni filter je dobro imeti precej fine narave.
Tako sem enkrat ob večernem popivanju dobremu prijatelju Borisu nekoga malce pohvalil. Res malce, saj je šlo le za neprevladujoč delček osebnosti. Borisova obrazna mimika mi je takoj dala vedeti, da mnenje ni padlo na plodna tla, njegov odziv pa je bil genialen: “Tut prov!” Te dve besedi sta še nekaj časa odzvanjali v moji glavi in poglej hudiča, še isti večer sem ju vsaj dvakrat prodal naprej. Takrat sem vstopil v t. i. tutprov ideologijo.
Zadeva je neskončno praktična. Pacifistična, pa vseeno pokončna. Nežaljiva, pa vseeno načelna. Živimo v času, ko po svetu hodi vse več ljudi z visoko 'Facebook izobrazbo', vse več je tudi zagrizenih in apriori prepričanih. Ne glede na vrsto in težavnost teme. Lahko se pogovarjaš o nogometu, kozmetiki, politiki, zgodovini ver ali pa o teoriji superstrun, večina sogovornikov bo takšnih. Na žalost pa me nihče ne plačuje, da ljudem razlagam, kako stvari stojijo, za mano ni ne desnih, ne levih, ne črnih, ne zelenih. Še lastne strice sem nazadnje videl leta in leta nazaj. Vsi bi pa radi debatirali z mano, ne le to, vsi bi me radi učili, kje ga lomim. Tut prov, tut prov. To dnevno uporabim večkrat kot največji verski blazneži besedi Jezus ali pa amen.
No, ideologijo sem najprej približal še svoji dami, potem letos na morju še mami in nekaterim prijateljem. Marjan dodaja še “vse bo še v redu”, kar po moje meji na norčevanje iz sogovornika, vendar ... tut prov. Zadevo je takoj usvojil tudi moj petletni brihtnež, vendar z manjšo korekcijo. Tut plov, pravi. Vsaka ideja in tudi ideologija se z novimi generacijami pač razvija ...
Poskusite zadevo preveriti še sami in vstopite v neverjeten intelektualni komfort ideologije tutprov. Kratko malo se vam bo zehalo na Messije in Ronalde, leve in desne, rdeče in črne, tudi FES (zagovorniki ideje, da je zemlja ravna) vam ne bodo več dvignili pritiska. Če pa jetra vseeno raje uničujete z jezo kot z alkoholom pa ... tut prov!
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del