Erazem B. Pintar (kolumna) o posebnežih sodobnega časa

24. 7. 2018 | Vir: Lady
Deli
Erazem B. Pintar (foto: Helena Kermelj)
Helena Kermelj

Poleti se družim veliko več, sploh pa z ljudmi, ki jih na novo spoznavam. Naučil sem se namreč, da poleti delam, vsaj službeno, bistveno manj. Skoraj nikogar ne dobiš po telefonu, kaj šele, da bi sestavil kak soliden projektni tim.

Letos s poletjem še začeli nismo, pa sem že imel možnost spoznati vse vrste človeških pacientov in ne morem se znebiti občutka, da 'posebnost' ljudi narašča bistveno hitreje, kot je včasih. To, da si malo čuden ali prismojen, je očitno kuga tretjega tisočletja. Včasih smo takšne ljudi klicali VAPO, kar je pomenilo vaški posebnež. To so bili ljudje, ki so imeli svoje finte, muhe ali prepričanja na meji še normalnega razuma. Vsi smo jih imeli za malo prifliknjene, saj so bili drugačni od večine. Potem se je to obrnilo. Ljudje brez nenavadnih vzgibov, trapastih ideologij in misterijev so postali manjšina. Norcem vseh vrst so se udejanjile mokre sanje v stilu slogana: ko bo nas več, boste pa vi norci.

To je čas, v katerem živimo. Če niste ne gej ali lezbijka, ne vegetarijanec ali vegan, če ne pripadate niti eni napol verski sekti, če se srčno ne borite vsaj za eno zadevo, o kateri nimate pojma, ste kot nepomemben povprečnež sodobne družbe v hudi manjšini.

Zato je oznaka VAPO izgubila svojo uporabnost, vendar ne za dolgo. Prihajajo časi, ko bodo prizemljeni, racionalni in inteligentni ljudje tako redki, da bo to postala oznaka zanje. Med tem pa je po moje najbolj primerna oznaka OOPP. To naj bi pomenilo odrasla oseba s posebnimi potrebami.

Kaj so otroci s posebnimi potrebami, vemo. Pustimo ob strani zgodbo o tem, da jih je bilo veliko manj, dokler jih niso 'strokovnjaki' za otroško psihologijo tako dobro definirali, dejstvo je, da v nobenem pogledu niso grožnja za družbo. To pa bi težko trdili za OOPP.

Pa se v mesecih, ko me berete na plažah, ne bom spuščal v seciranja, kaj ljudi vse moti in zakaj. Se mi pa nekatere zadeve zdijo nerazumljivo smešne, to pa je že boljše izhodišče za plažo, mar ne?

Na eni od malo skritih plaž sem zadnjič opazil veliko lezbičnih parov. Valjda človek malo pokuka, če že pluje mimo, poleg tega so mi bile lezbijke vedno prej seksi kot ne. V nasprotju z njihovimi moškimi 'stanovskimi' kolegi. Ne razumem pa nežne, luštne punce, ki si, če že, ne poišče še ene luštne, kot je sama? Moški del njune zveze je praviloma babura z debelimi rokami, širokim vratom in kocinami pod nosom. Tudi to, da ima senzibilno žensko srce, se mi zdi prekleto malo verjetno. V čem je štos zamenjave moškega za totalno možačo?

Dva dni kasneje na čoln pride kolega, ki je po tem, ko je izropal vse McDonald'se in horse burgerje, postal zagrizen vegetarijanec. Ves čas, ko sva pila viski in izvirsko vodo, ki jo je v grdi plastenki prinesel s sabo, kdo je pil kaj, boste uganili, mi je razlagal, da je to naša edina odrešitev. Bojda sedaj dobiš vegetarijanske izdelke, ki so na moč podobni pršutu, kranjski klobasi in dobremu govejemu zrezku!!?? Pa zakaj za hudiča potrebujejo to? V eno roko papriko, v drugo kumaro in jej! Videti je kot pršut, saj ne moreš verjeti ...

Pred kratkim je h kolegu na razgovor prišla mladenka, ki je na koncu službo zavrnila, ker med pisarnami nimajo otoka, kjer bi njen Floki lahko pil jedel, lulal in kakal. Aja, in pasji otok mora imeti klimo in razpršilec za vodo. Sem ga vprašal, ali je poskusil finto s teniško žogo, ki mu jo vržeš skozi okno, pa se je le kislo zasmejal.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ