Pred nekaj dnevi sem bil spet poslovno na enem od najzanimivejših navtičnih sejmov v letu. V mestu, ki ga večina pozna le iz pripovedovanja ali pa iz Borovega štikeljca o ukradenem biciklu, govorijo pa o njem vsi.
Legalizacija javnega kajenja trave in prostitucije pač buri duhove tako običajnim kot latentnim puritancem ... Amsterdam.
Tako sem včeraj na večerji pri dobrem prijatelju, z njegovo hčerjo, rosno mlado pravnico, razglabljal o razvpitem rdečem predelu mesta in prostituciji, ki ni ravno po mojem okusu. Njena teza je bila, da je prostitucija pač prostitucija, svinjarija, kakorkoli jo obrneš. Glede na to, da sem, imun za predsodke, prepotoval pol sveta, me je najprej zanimalo, od kod in kako mladenka črpa svoje prostitucijske izkušnje. Na zadovoljstvo njenega očeta, ugibam, sva ugotovila, da jih nima, vendar za to, da vsako prostitucijo grdo obsodiš, jih po njeno, niti ne potrebuješ.
Ura je pozna, vsi spijo, celo potepuški labro, mogoče ravno pravi moment, da malo razčlenimo še ta tabu. Analitično, po vrstah, katerih imena si bom pa sproti izmislil, saj gre za kolumno, in ne za znanstven članek na temo.
Represivna, na žalost res najbolj množična prostitucija je tista, kjer peščica pokvarjenih sociopatov nagravžno grdo izkorišča bedo in naivnost deklet, ki mislijo, da v življenju itak nimajo kakšne perspektive ali alternative. Fizično maltretirana, grožnje, mamila, odvzemi dokumentov in še cel kup drugih prijemov, nočemo niti vedeti. Obstoj te vrste prostitucije je izraz nesposobnosti ali celo vpletenosti represivnih organov, njeno koriščenje pa najmanj kriminalna soudeležba. Pika.
Depresivna prostitucija ni več prisilna. Verjeli ali ne, obstaja neverjetno visok odstotek žensk, ki jim jutranje vstajanje in redno delo smrdi veliko bolj kot nestuširan moški. Težko bi rekel, da te ženske to počno z nekim posebnim entuziazmom, vendar nekaj pač morajo. Večinoma so depresivne, še dobro, da je kemija vseh vrst načeloma vedno pri roki. So rahlo ohole, vzvišene in sitne kot hudič. To je vrsta prostitucije, ki jo boste najpogosteje našli v rdečih becirkih evropskih mest in Ameriki. Tudi uporabo te odsvetujem. Klin'c pa to.
V selektivni prostituciji dekleta to počno s točno določenim ciljem in zelo omejen čas. Se ne drogirajo, zaslužkov ne razmetavajo, skrbijo za svoje psihofizično stanje in cela zgodba jih precej rajca. Delujejo kot moj sluh, selektivno. Z nekim moškimi bodo to počele z vso strastjo, z drugim ne bodo šle, četudi jim ta ponuja pol kraljestva. Tako prostitucijo najdete ponekod v Rusiji in v večjem delu Tajske.
Latentna prostitucija je tista, pri kateri vsi vedo, za kaj gre, samo nihče ne želi reči bobu bob. Prepoznali jo boste po drugačnem plačilnem sredstvu. Evre tu zamenjujejo kosila, večerje, obleke, čevlji, parfumi ali zimske gume, saj je vseeno. Ta zgodba ima tako pomankljivosti kot prednosti, vedeti pa morate, da je že v osnovi dražja. Hudič se skriva še v tem, da nikoli ne veste zares, koliko dražja.
Nazadnje bi omenil še kronično prostitucijo. Tu gre za preračunljivke, ki imajo v življenju le nekaj strank, nekatere celo le eno. Ta dekleta se tudi poročijo, zanosijo in vse je videti v najlepšem redu. Dokler ne fašeš oleandrovega čaja.
Za katero od naštetih prostitucij se boste odločili, če sploh, izberite sami. Bogastvo se ne skriva v stvareh, temveč vedno v pestrosti izbire.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču