Erazem B. Pintar (kolumna) o "sovražnikih" frekventnega seksualnega odnosa

3. 6. 2018 | Vir: Lady
Deli
Erazem B. Pintar (foto: Helena Kermelj)
Helena Kermelj

Najbrž je normalno in naravno, da vsake toliko časa vsaj delno zamenjaš družbo. Pravzaprav v samskih obdobjih to vsi počenjamo pogosteje. Ko pa se formira družina, se tudi na družabnem področju nekako ustalimo.

Mislim na konvencionalno družino, tisto z živimi, človeškimi pamži, in ne kakšno sodobno dogovorno zvezo kariernih oportunistov poljubnih spolov in z razvajenim cuckom, ki do svojega tretjega leta lula po stanovanju. Konec koncev imajo tudi družbe in prijateljstva, kot vesolje celo, neke svoje življenjske dobe in umetno podaljševanje le teh privede v vsenivojsko izrojenost.

Z mojo princeso že enajsto leto skupaj orjeva življenjske brazde. To sicer ni neki jubilej, je pa dovolj dolgo, da se je večina najinih prijateljev že razšla ali pa kako drugače porazgubila v časovnih in prostorskih mavricah življenja. Vzrokov je seveda ogromno, še več pa tistih, ki jih sploh ne poznamo, zato je razmišljanje o tem popolna špekulacija. Pa vendar, če bi vprašali njo, bi za vsak razpadel par imela svojo teorijo, če mene, pa bi povsod obsodil seks. Moški imamo pač radi enostavne rešitve. Zato relativnostne teorije nikoli ne bi mogla izumiti ženska. So pa zanesljivo sodelovale pri kvantni mehaniki ... pozabite.

Verjamem pač, da je dober seksualni odnos med partnerjema zelo pomemben, podzavestno pa celo najpomembnejši konzervans partnerske zveze. To seveda ne velja za zveze, ki nastanejo ob petdesetih obletnicah mature ali pa na vrtnih klopcah pred domovi za ostarele.

Koliko denarja morate imeti, da vas nemške banke štejejo za bogate?

No, sproščen in frekventen seksualni odnos pa ima ničkoliko sovražnikov. V rani mladosti so to prostorski problemi, starši, ki radi visijo doma, moralni in kontracepcijski strahovi. Te kasneje nadomestijo službene izčrpanosti, stresi ter skrbi, in ko ljudje ravno dobijo občutek, da se stvari popravljajo, se pojavijo otroci. Tu gre za neki ironičen, avtodestruktiven koncept, saj v bistvu seks posredno požre samega sebe. Posredno pomeni prek otrok, ki so, okej, naj bi bili, sami produkt seksa. Okej, okej, sintaksa ideje in ironija padeta pri umetnih oploditvah, vendar sliši se pa vseeno dobro. Pikolovci!!??

Vendar ni res! Jamranju vseh po vrsti in celo kakšni svoji trditvi, povedani napol v šali, iz preteklosti navkljub se s tem delom ne strinjam. Otroci ne poslabšujejo seksualnega življenja staršev, so le dober izgovor tistim, ki se jim to pač ne počne. Več. Vsaj doma ne.

Potrebno je le malo iznajdljivosti in organizacije.

Koda za najine jutranje sekse je tako sadna malica s piškotom v otroški sobi, ki ponuja časovno okno 15 minut, koda za popoldanske sekse pa Brata Kratt, risanka, 22 minut. Večerni seksi so pa itak ostali intaktni, saj mulca, hvala ne vem komu, spita kot top. Okej, naj bo, 33 minut.

Danes je imel starejši sin malo vročine in je zaspal v najini postelji. Medtem ko sem ga vsega zalepljenega odpeljal še na WC, sem ga hotel prepričati, da bi šel spat nazaj v svojo posteljo in sobo, vendar reakcija ni bila dobra. Tako sem še njegovega mlajšega bratca odnesel v najino spalnico, nama pa je ostal otroški pograd v otroški sobi. Tu bom končal, samo še tole. To, kaj vse sta starša pripravljena narediti za seks, je pokazatelj zdravosti zveze. Sem rekel, da gre za seks ...

Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del