Najti resnični vrelec mladosti ali, povedano korektneje, kako nategniti naravo, je eden najbolj donosnih poslov na svetu. Najbrž ga ni človeka, ki naj bi bil pripravljen vsaj sem in tja postoriti nekaj, kar naj bi vodilo v smeri dolge vitalnosti in mladostnega videza.
Osebno se s tem bore malo ukvarjam, sem pa dober opazovalec ljudi in sveta okoli sebe. V idejah, ki jih ponujajo strokovnjaki za 'zdravo' prehrano in tisti, ki nas bi radi mučili s pretirano vadbo in treningi, še posebej pa tisti, ki nam prodajajo čudežne kemofarmacijske izdelke, vidim eno zelo osnovno napako. In ta je nerealno poveličevanje našega lastnega vpliva na nas same v primerjavi z genetiko.
Tako dandanes celo 'resne' razprave vpliv genetike na naša vizualna in zdravstvena stanja omejujejo na manj kot 50 odstotkov, kar je popolna neumnost. Če precej poenostavim, na eni strani se na tisoče in tisoče znanstvenikov resno trudi, da bi razvozlali genetske zapise in razvili tehnologijo programiranja ali vsaj korekcije le-teh, na drugi strani pa se milijone zaslužka željnih večjih ali manjših šarlatanov trudi, da bi ljudem prodalo zgodbo o tem, kako si sami lahko podaljšujejo mladost in življenja. No, zgodbo in še kakšen produkt zraven.
Osebno menim, da če izvzamemo tistih nekaj odstotkov ljudi, ki s pretiravanji delajo načrtni samomor, genetika vsaj v 90 odstotkih vpliva na to, kakšni bomo v starosti in kako dolgo bomo živeli. Najbolj zanimivo je to, da je omenjenih par odstotkov enakomerno razdeljenih na tiste, ki resno pretiravajo z vnosi različnih psihoaktivnih substanc ali zanemarjajo osnovno zdravstveno higieno, in med tiste, ki pretiravajo z 'zdravim' stilom življenja v obliki vsakodnevnih aerobnih mučenj in raznoraznih prehranjevalnih sekt.
Skratka, iz lastnega opazovanja ljudi po petdesetem mi nikakor ne uspe zaznati, da bi Afrodita ali Freya nagrajevali tiste, ki se za to posebej trudijo, niti tega, da bi črna teta s koso raje izbirala med tistimi, ki ob večerih, namesto da bi noreli v smrdeč fitnes, raje na terasi posedijo ob konjaku in pipi.
Na eni strani smo torej priča kot zemlja starim rokerjem, ki so si v pljuča in vene dolga desetletja spuščali vse, kar se je našlo na trgu, 'telovadili' pa le v zakajenih in hrupnih luknjah ali v najboljših primerih na mladih oboževalkah. Na drugi strani umirajo ljudje, ki so namesto jutranjega seksa tekali po okoliških parkih, ki so vsako tromesečje nasedli na novo prehransko teorijo in ki so striktno pazili, da ne bi bili pasivni kadilci.
Skratka, dokler ne pogruntajo kakšnega genetskega štosa, ki bo popeglal naše genetske napake in nam pri načrtovanju potomcev omogočal, da izpolnimo formular o tem, kakšen bo naš otrok na zunaj, je ves pretiran trud v teh smereh bolj jalovo delo. Seveda je treba skrbeti, da smo kolikor toliko zdravi, da nismo telesno zanemarjeni in da smo urejeni. Tu pa se stvar konča. Z vsem mogočim mučenjem samega sebe, ki ga propagirajo 'strokovnjaki' za dolga in lepa življenja, ne boste živeli nič dlje. Drži pa, da zna biti tak občutek!
