Zaposlimo vzdrževalca računalniške mreže in sistemov. Pričakujejo se kandidati s srednješolsko izobrazbo, vsaj 15-letnimi izkušnjami, družino z vsaj dvema otrokoma in otrokom iz prejšnjega zakona, živeči v najemniškem stanovanju in visoko zakreditirani za vsaj naslednjih deset let.
Ne kličite me, oglas sem si izmislil. Se mi ga pa ne bilo treba, če bi zakonodaja in družba take oglase dovoljevali. Bilo bi jih ogromno, ta bi bil celo med nežnejšimi. In ta čas prihaja.
Še vsak družbeni sistem v naši dolgi zgodovini privilegirane živalske vrste na planetu in najbrž tudi v prejšnjih zgodovinah je propadel zaradi enakega vzroka. Ker družbene elite niso razumele, da je biti fino pomemben in bogat le v okolju malo manj pomembnih in bogatih, nikakor pa ne v okolju obupanih revežev. To slednje je namreč elitni samomor. Če ne v prvih, pa v deseti generaciji, odvisno, kdaj elitizem izžame zadnje kapljice človeške volje živeti v obstoječem sistemu.
Popolna izguba kompasa lastnikov svetovnega kapitala na splošno, eksponencialno povečevanje razlik v družbi, negativno ciničen odnos do revnega dela sveta in popolna zaslepljenost od lastnega blišča in uspeha nam dajo slutiti, da so tudi kapitalizmu, kot ga poznamo, štete zadnje generacije. Edina trenutna ovira na samomorilski poti kapitalizma, ki vodi na smetišče družbenih sistemov, je srednji sloj. Zato ga je treba čim prej poteptati.
Te barabe, ljudje srednjega družbenega sloja namreč, so najsrečnejši del populacije. Zaslužijo in imajo tako veliko, da lepo in brezskrbno živijo, ter hkrati tako malo, da jim kapital ne povzroča nobenih skrbi, travm in depresij.
Ti privilegiranci se lahko veliko družijo s svojimi otroki in v nasprotju z večino bogatunskih staršev jih otroci celo spoštujejo in ljubijo. Z otroki so povezani na vseh mogočih nivojih, celo družinski pes se počuti del družine. Da znoriš!
Ti razvajenci večinoma potujejo kar s celo družino, pozimi se odpravijo smučat, poleti kampirat na morje. V teh obdobjih jim ni mar, od kod bo plača, če podjetje deluje, čigave rezerve se trošijo in kdo na koncu odgovarja bankam. Oni supajo po zalivih z dvema otrokoma in psom na supu. Jebemti, no!
Ti napihnjeni samozadostneži so popolnoma neodvisni od želja, vizij in načrtov kapitala. Če jim spremeniš pogoje, si poiščejo službo drugje, če je vmes par mesecev luknje, nič ne de, imajo prihranke namesto kreditov, ti stranski produkti sodobnega kapitalizma ne razumejo, da je kapital edino vodilo in gonilo tega sveta.
In stvari gredo še na slabše. Zadnja generacija srednjega razreda se je pa čisto izrodila. Niso več podkupljivi, čas, zdravje in družina jim pomenijo več kot še večja hiša in še dražji avto, enostavno so zadovoljni s tem, kar so, in s tem, kar imajo. Tako rušijo osnovne stebre kapitalizma, saj bolezensko izgubljajo pohlep. Nikjer ni več želje, da bi se prerinili v elito svetovnih nosilcev kapitala ...
Skratka, če ste ta hip na morju, se v vodi igrate z otroki ali v senci pijete hladno pivo in vas en klin'c briga za vse svetovne težave, ste na listi za odstrel. Takih brezskrbnih uživačev naša bodoča družba ne potrebuje!
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del