Naše poslovne poti so del življenja.
Življenja, ki ima najmanj precej čuden smisel za humor, z male smole celo črn. V nobenem primeru, kot so govorile že naše babice, pa življenje ni vedno potica, temveč velikokrat postreže tudi s trdimi orehi. In prav je tako, vse drugo bi bilo en preklet dolgčas, ki piše statistiko o tem, da med bogatimi oziroma preskrbljenimi ni nič manj samomorov kot med tistimi, ki jim življenja res ne prizanašajo.
V življenju so me veselili predvsem kreiranje, avtorstvo, izumiteljstvo in inovatorstvo. Karkoli sem že počel, od elektronike, glasbe, računalništva, oblikovanja ali ne nazadnje kuhanja ali pisanja, sem poskušal stlačiti v ta koncept. Dolgoročno namreč osrečuje le kreacija. S konceptom ne posiljujem, ga pa priporočam!
V zadnjih letih so se stvari zasukale tako, da moram sam poprijeti tudi za naloge, ki so mi jih po navadi opravljali drugi. Ena od takih je pisanje prodajnih pisem. Opazil sem, da sem pri tem precej uspešen. Veste, zakaj? Zato, ker v življenju nisem šel na noben tovrsten poslovni tečaj, nisem na to temo prebral nobene knjige in nikoli nisem pregledal predlog na internetu. Iz tega se je mogoče kaj naučiti.
Ne glede na to, da so lastnoročno napisana, odišavljena, ljubezenska pisma že davno romala na smetišče zgodovine, da se to dogaja tudi klasičnim knjigam, da so listke, ki so čez pol razreda romali k izvoljeni deklici, zamenjali SMS-i, pisma pa elektronska pošta, imajo besede še vedno neverjetno moč. Mogoče ob pojavu socialnih omrežij še veliko večjo kot prej. Ljudje namreč veliko več berejo. Na žalost ne knjig, temveč tekste na spletu in podnapise španskih limonad, pa vendar. Berejo. Berejo tudi prodajna pisma, berejo elektronsko pošto, berejo tako upravičena kot neupravičena pametovanja na spletu.
Če upoštevam to slednje, smo v bistvu vsi postali tudi avtorji. Največja napaka, ki jo lahko avtor naredi, pa je uniformiranost lastnega teksta. Tako ljudje, ki so obiskali že ducat podjetniških tečajev na temo sestave prodajnega pisma, nikoli ne bodo skreirali nečesa, kar bi štrlelo iz sivega povprečja. Četudi so ta dar celo imeli, so ga z znanjem 'tako se to dela' zamorili. Ko v podjetju prejemam prošnje za delo, takoj vidim, kdo je 'naštudiral', kako se vloge spišejo, in kdo je spesnil unikat.
Razen ljubezensko-erotično-kriminalnih novel, ki kraljujejo v največji elektronski trgovini in izposojevalnici knjig Kindle, ne poznam nobenega primera, kjer bi uniformiranost prinesla rezultate. Dr. roman koncept za tiste z malo starejšimi številkami EMŠO.
Ste opazili, da če vesolje v čem res neizmerno uživa, je to kopiranje? Kemijskih reakcij, pojavov, celic, fizičnih in ne nazadnje psiholoških mehanizmov. Mogoče sem zadel celo vrstni red. Zato lahko opisani koncept razširimo na vrsto življenjskih področij, in tudi zdaleč ne le na umetnost. Stil, nastop, govorica telesa, pristop, verbalne lastnosti, organizacija, odnos do ljudi in še in še. Ja, unikatnost zahteva neskončne zaloge samozavesti in poguma, vendar je praviloma korektno nagrajena. Napisal bi bogato, no, tako dober pa svet spet ni. Copy-paste je le uporabna funkcija Windowsa, ne spremenite je v ideologijo lastnega življenja.
